Raziskava, ki jo je opravila agencija Informa Echo, kaže, v kolikšni meri so slovenska gospodinjstva energetsko učinkovita, kako ravnajo z energijo in kje imajo potenciale za zmanjšanje porabe energije. Raziskavo so v agenciji razvili, da bi z zanesljivimi podatki odkrili potenciale za povečanja energetske učinkovitosti in posledično zmanjšanje porabe energije v več kot 860 tisoč slovenskih gospodinjstvih.
Kot je v uvodu dejala državna sekretarka na MzI mag. Tina Seršen, je raziskava za MzI zelo pomembna, zato njene rezultate upoštevajo pri pripravi ustreznih ukrepov. Predstavila je nekaj ukrepov glede učinkovite rabe, ki jih je ministrstvo že sprejelo, in tiste, ki jih še načrtujejo. V septembru je bil sprejet interventni zakon za obvladovanje kriznih razmer v energetiki, ki izpostavlja predvsem dva pomembna ukrepa na področju učinkovite rabe energije. In sicer možnost sprejetja predpisa, ki omeji temperaturo v stavbah, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja. Drugi ukrep je odločitev o zmanjšanju odjema zemeljskega plina, ki sledi priporočilu Evropske komisije. Pri tem so se odločili za mehanizem nagrajevanja za tiste, ki bodo to naredili trajno. Niso pomembni samo zakonodajni predpisi, ampak še bolj ozaveščanje in izobraževanje splošne javnosti in gospodarstva, ki dejansko porabi največ energije, zato ministrstvo vodi vrsto kampanj. Pri tem so kot bolj učinkovite prepoznali dlje trajajoče kampanje. Na novo so zastavili ukrep spopadanja z energetsko revščino. Računajo, da bodo čez zimo pripravili akcijski načrt z bolj usmerjenimi ukrepi. Na osnovi evropskih paketov Pripravljeni na 55 in RePowerEU, ki naslavljata tudi učinkovito rabo energije, pripravljajo prenovo zakona o energetski učinkovitosti stavb. Pripravljajo pa se tudi na črpanje evropskih sredstev iz nove finančne kohezije in iz načrta RePowerEU, kar bo omogočilo prestrukturiranje energetike nasploh. V začetni fazi je prenova NEPN in računajo, da bo prvi osnutek v javni obravnavi v začetku prihodnjega leta. Tudi tu bo velik poudarek na energetski učinkovitosti ter ob tej priložnosti k sodelovanju povabila vse deležnike.
Državni sekretar na MOP Uroš Vajgl, ki se je udeležil podnebne konference v Egiptu, je povedal, da je najbolj odmevala izjava generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, da človeštvo z nogo na plinu drvi v klimatski pekel. Po njegovih besedah v zadnjih letih Slovenija, Evropa in celoten svet drvijo iz krize v krizo in pomembno je ohraniti spoznanje, da podnebna kriza ostaja z nami in, da je prehod v brezogljičnost nujen. Doslej smo se iz vseh kriz nekaj naučili, in sicer kar res šteje je to, da smo pripravljeni spremeniti temeljne vzorce našega življenja in pokazati veliko mero prilagodljivosti. Emisije lahko zmanjšujemo po sektorjih, vendar jih velika večina izhaja iz življenjskega stila. Tudi EU se je izkazala sposobna prilagajanja. EU ima dva instrumenta, ki finančno pomagata pri izhodu iz krize, in sicer sveženj za oživitev gospodarstva za podporo za izhod iz pandemije NextGenEU, ki je skoraj podvojil razpoložljiva javnofinančna sredstva, in RepowerEU, ki predvidevata vrsto ukrepov za hitro zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešen zeleni prehod ter za hkratno povečanje odpornosti energetskega sistema na ravni EU. Potrebujemo kratkoročne in dolgoročne spremembe, kjer imajo pomembno vlogo ukrepi učinkovite rabe energije. Ključno je, da nam učinkovita raba energije omogoča, da z najčistejšo energijo, ki jo lahko proizvedemo, ustvarimo učinke. Kot je poudaril, mora oblikovanje ukrepov učinkovite rabe energije izhajati iz strokovnih podlag, saj bomo le tako lahko pravilno načrtovali in najbolje spremljali učinkovitost ukrepov. Prav raziskava REUS jim nudi dolgoročni pogled, časovno vrsto, spremlja obnašanje in tudi vrednote pri odločanju. Rezultati REUS pa MOP služijo kazalnikom, na katerih temelji poročilo o stanju okolja, ki ga pripravlja ARSO.
V preteklih letih je bilo na področju učinkovite rabe energije narejenega veliko
Rajko Dolinšek iz Inforem Echo je poudaril, da jim zelo veliko pomeni sodelovanje MzI in MOP, saj so bili začetki v letu 2009 zelo težki. Raziskava se osredotoča predvsem na dejavnike, ki vplivajo na porabo energije v slovenskih gospodinjstvih. Obsega 243 vprašanj, razdeljenih na štiri področja: ravnanje z energijo; stanje stavb, gretje in hlajenje; električne naprave ter mobilnost. V njej pa je sodelovalo tisoč slovenskih gospodinjstev. Najprej je predstavil model, ki se je razvijal dolga leta, njegovi temelji pa so znanje in izkušnje. Model je kompleksen, povezuje ravni, povezuje različne deležnike ter poskuša povezati predloge z interesi posameznika. Poudaril je, da je bilo v preteklih letih ogromno narejenega na področju učinkovite rabe energije. Bistvo je, da se vsa prizadevanja čim bolj povežejo, da bomo dosegli čim boljše učinke. V agenciji raziskavo skušajo vizualizirati, da bi jo lahko na ta način približali ljudem. Zato so različne informacije in orodja, ki ljudem pomagajo pri odločitvah, na voljo na več spletnih straneh. Skozi leta so ugotovili, da je premalo ljudem govoriti samo, kaj naj delajo, ampak jim je treba dati navdih in motivacijo. Rezultate raziskave pa skušajo prenesti tudi v prakso.
Letošnji rezultati kažejo, da ni bistvene razlike v odnosu ozaveščenih in neozaveščenih glede na leto 2019, kar gre predvsem pripisati epidemiji, saj smo doma poskušali kompenzirati vse, kar smo čutili, da nam manjka in nismo bili dosledni pri tem, kako ravnamo z energijo. Tako je bilo v letu 2022 28 odstotkov gospodinjstev pasivnih pri učinkoviti rabi energije (leta 2019 23 odstotkov), skeptičnih je bilo 21 odstotkov (leta 2019 22 odstotkov), aktivnih pa 51 odstotkov gospodinjstev (leta 2019 55 odstotkov). Kljub temu, da smo ostali na približno enakih razmerjih, je to po njegovih besedah dokaj velik uspeh. V Sloveniji 81 odstotkov gospodinjstev razmišlja o učinkovitejši rabi energije, kar je tudi rezultat tega, da imamo veliko pozitivnih informacij. Največ, 78 odstotkov, gospodinjstev informacije išče na internetu, 50 odstotkov gospodinjstev pri dobaviteljih energije, 38 odstotkov v svetovalnih pisarnah in 23 odstotkov pri prijateljih. Rezultati kažejo da je 44 odstotkov gospodinjstev naredilo sanacijo fasade, kar je za tri odstotke več kot leta 2019, 65 odstotkov jih je zamenjalo okna (leta 2019 61 odstotkov). Glavni vir energije za ogrevanje še naprej ostajajo drva (25 odstotkov gospodinjstev, kar je za dva odstotka manj kot leta 2019), glavni način ogrevanja pa je še vedno centralno ogrevanje. Pomemben segment je tudi delitev stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah, in sicer je ta pri 59 odstotkih gospodinjstev po dejanski porabi. To je za dva odstotka več kot leta 2019 in odstotek manj kot leta 2017. Dnevna notranja temperatura v ogrevalni sezoni je pri 50 odstotkih sodelujočih gospodinjstev med 21 in 22 oC. Čas prezračevanja, ki lahko vpliva predvsem na porabo energije pri ogrevanju, je pri 42 odstotkih gospodinjstev od pet do deset minut, priporočljiv čas pa je pet minut, kar upošteva 39 odstotkov gospodinjstev. Klimatsko napravo ima 44 odstotkov gospodinjstev in trend kaže, da odstotek teh skozi leta kar hitro raste. Pri deležu posameznih sijalk, ki se v gospodinjstvih pojavlja v več kot 50 odstotkih, so v 40 odstotkih led sijalke. Pri uporabi gospodinjskih aparatov v Sloveniji pralni stroj uporablja 91 odstotkov gospodinjstev, pomivalni stroj 65 odstotkov gospodinjstev, sušilni stroj 41 odstotkov gospodinjstev, pralno-sušilni stroj pa le deset odstotkov gospodinjstev. Odstotek gospodinjstev, ki ima dva avtomobila skozi leta ostaja skoraj enak, to je 49 odstotkov, o nakupu električnega avtomobila v naslednjem letu pa razmišlja sedem odstotkov gospodinjstev, kar je za tri odstotke manj kot leta 2019.
Na podlagi raziskave je bilo v sodelovanju z MzI in MOP izvedeno tudi nekaj projektov, ki so sinhronizirani s potrebami današnjega časa. Na osnovi podatkov iz raziskave so v obliki infografik pripravili tudi pet ukrepov za manjšo porabo energije pri ogrevanju ter pet ukrepov, da električne energije ne trošimo brez potrebe ter izpostavili dejstva in dileme pri osebnih prevozih. Mobilnost je ključni problem, s katerim se Slovenija ukvarja. Ključni dejavnik pri izbiri prevoza je za 69 odstotkov gospodinjstev čas, zato ravno iz tega razloga le deset odstotkov gospodinjstev redno uporablja javni potniški promet.
Slovencem so ključni prihranki, a gledati moramo širše
Srečanje so zaključili z okroglo mizo o tem, kako kljub nižjim zamejenim cenam energije zagotoviti izvajanje ukrepov doma, v službi, v javnih ustanovah in ravnati z energijo varčno.
Vodja sektorja za rabo energije na MzI mag. Erik Potočar je predstavil, kaj načrtujejo na ministrstvu na področju ozaveščanja in informiranja javnosti in poudaril, da je učinkovita raba energije pomembno področje, zato so v preteklosti izvedli že kar nekaj aktivnosti, pri čemer so se naslonili tudi na raziskavo REUS in izpostavili predvsem trajnostni pristop. Pri učinkoviti rabi energije je še veliko potenciala, ki ga je treba nasloviti. Pomembne so usklajene aktivnosti vseh deležnikov, pri doseganju cilja pa je treba postaviti tudi določene prioritete. V luči energetske krize so že čez poletje pripravili več aktivnosti in pripravili ukrepe, če bi se kriza še zaostrila. Pri aktivnostih ozaveščanja in informiranja sodelujejo tudi z Borzenom, z različnimi aktivnostmi pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
Marko Maver iz MOP, ki je odgovoren za evropske razpise in sodelovanje z nevladnimi organizacijami, je dejal, da informacije, ki jih pridobijo iz tovrstnih raziskav, dodajajo vpogled, kakšno je stanje na tem področju. MOP financira številne ukrepe preko Eko sklada na področju učinkovite rabe, skupaj z MzI pa so dali tudi pobudo, da bi se čim več delalo na informiranju širše javnosti o ukrepih. Iz Podnebnega sklada so za ukrepe namenili dodatna sredstva, saj želijo še naprej spodbujati ljudi k uvedbi teh ukrepov.
Rajko Dolinšek je predstavil nekaj ključnih usmeritev, ki so jih za MzI pripravili na osnovi rezultatov raziskave. Pri tem so izhajali iz tega, kako ljudje razmišljajo in kje so največja razhajanja in na to se je treba osredotočati, ko načrtujemo ukrepe in prihodnje aktivnosti. Prva usmeritev je usmerjeno in usklajeno delovanje deležnikov pri ozaveščanju in informiranju o učinkoviti rabi energije. To po njegovi oceni predstavlja ključni izziv in tu je že bil storjen velik korak naprej. Druga usmeritev je uvajanje trajnostnega življenjskega sloga, pri čemer je treba vzpostaviti tok, ki bo omogočil trajno spremembo v nekem ravnanju. Naslednja usmeritev je upoštevanje potreb porabnikov, razpoložljivih virov in oblikovanje domišljene strategije. Kot četrto usmeritev so navedli, motivacijske modele, ki morajo slediti realnim potencialom, uresničljivim izzivom in pripravljenosti gospodinjstev za investicije. Treba je opredeliti prednostne ukrepe, torej, kaj je res tisto, na kar se je treba fokusirati in bo dalo največje učinke. Naslednja usmeritev je ustvarjanje pozitivnih okoliščin in informiranje o doseženih rezultatih ter pozitivnih spremembah. Pomemben cilj pri ozaveščanju in informiranju gospodinjstev je spodbujanje zavedanja o družbenih, okoljskih in podnebnih prednostih učinkovite rabe energije. Zadnja usmeritev pa je učinkovita komunikacijska podpora ukrepom učinkovite rabe energije in vrednotenje družbenih učinkov investicij države.
Direktor družbe Borzen mag. Borut Rajer je povedal, da raziskava REUS, ki se izvaja periodično že nekaj let, omogoča krepitev ukrepov, politik in konec koncev tudi usmeritev podjetij, ko vedo, o čem njihove stranke razmišljajo. Preko Borzena oziroma njihove spletne strani www.trajnostnaenergija.si je ta raziskava dostopna vsem, ki jih to zanima. Tudi sami namreč izvajajo dejavnosti ozaveščanja in informiranja širše javnosti o učinkoviti rabi in obnovljivih virov energije. Poudaril je, da v trenutni situaciji niso edini moment učinkovite rabe stroški, ampak je pomembno razmišljati tudi skozi prihranek same energije v kakršni koli obliki že je.
Direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin je dejala, da so ugotovili, da je kar 83 odstotkov ljudi povedalo, da bi naložbe izvedlo tudi brez spodbud Eko sklada, kar je močen pokazatelj, da je bil na področju spodbujanja učinkovite rabe energije storjen korak naprej. Rezultati kažejo, da je še vedno treba prenoviti tretjino stavb, pa tudi to, da 30 odstotkov ljudi investicij ne izvede zaradi pomanjkanja denarja. Pomembno je, da spodbude namenimo tistim, ki jih dejansko potrebujejo. Analiza je pokazala, da dejavnosti Eko sklada pozna vse več ljudi, medtem ko dejavnosti mreže En.Svet še vedno večini niso poznane. Segment, na katerem bo treba še precej delati, je torej ozaveščanje. Prav tako veliko ljudi ne zna ovrednotiti učinkov teh ukrepov. Vse večji je problem energetske revščine, kar zahteva večje subvencije. Potrebne so spremembe spodbud glede na dohodkovne razrede, vse večji pa je tudi pomen učinkovitosti na področju hlajenja.
Matjaž Česen iz Centra za energetsko učinkovitost pri IJS, kjer že od leta 2009 sodelujejo pri raziskavi REUS je povedal, da so za stroko kakovostni podatki ključni za razumevanje obnašanja uporabnikov, saj je sicer težko pripraviti prave ukrepe in težko podati ključna sporočila v skladu z željami in pričakovanji.
Sogovorniki so okroglo mizo zaključili z mislijo, da je ozaveščanje večplasten proces, ki se najprej dotakne poznavanja neke tematike. V naslednji stopnji govorimo o poznavanju procesov, vzrokov in posledic. Šele tretja raven pa je tista, ki se dejansko ukvarja s tem, da pride do neke spremembe v ravnanju in vedenju. To je dolgoročen proces, ki mora biti konstanten, da zagotavlja učinke.