Potekala je konferenca na temo Dovolj za vse: Kako lokalne skupnosti merijo in učinkovito zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov.
Na 5. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti, ki sta jo v okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE pripravila Umanotera in društvo Focus, se je več kot 70 udeležencev seznanilo z domačimi in tujimi izkušnjami na področju spremljanja izpustov toplogrednih plinov in načrtovanja ukrepov za njihovo zmanjšanje na ravni občin. Poleg tega so udeleženci spoznali občinske projekte zniževanja izpustov na področjih energetike in mobilnosti.
Predstavniki občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave so se strinjali, da je spremljanje izpustov na lokalni ravni pomemben prvi korak k ukrepanju. Po njihovem mnenju imajo namreč lokalne skupnosti ključno vlogo v prehodu v brezogljično družbo. Naslavljanje podnebne krize na ravni občin pa tudi v času koronakrize ostaja pomemben dejavnik zagotavljanja dolgoročne blaginje ljudi.
Jonas Sonnenschein iz Umanotere je ob začetku konference izpostavil, da so kakovostni podatki o izpustih temelj kakovostnega načrtovanja ukrepov za njihovo zmanjšanje ter spremljanje učinkovitosti takšnih ukrepov. Kot je poudaril, je v času, ko so državne podnebne politike nezadostne, še toliko bolj pomembno, da lokalne skupnosti stopijo naprej ter strukturirano in ambiciozno naslovijo svoje izpuste.
Finska poslala jasno sporočilo občinam
Na konferenci so predstavili primer Finske, ki je sprejela cilj, da bo podnebno nevtralnost dosegla že do leta 2035. S tem je je poslala jasno sporočilo vsem družbenim sektorjem in dala dodaten zagon za sodelovanje v tem velikem družbenem podvigu tudi občinam. Podnebno napredne finske občine so povezane v mrežo in so deležne močne podpore pri spremljanju izpustov in načrtovanju ukrepov. Mreža je namenjena spodbujanju izmenjave znanj, predvsem o dobrih praksah blaženja podnebnih sprememb, podpori občinam pri njihovih podnebnih ukrepih ter ustvarjanju povpraševanja po podnebju prijaznejših izdelkih in storitvah. Raziskovalka na Finskem inštitutu za okolje SYKE, ki za občine izračunava ogljični odtis in koordinira podporno mrežo Laura Saikku, je na konferenci izpostavila, da enotna metoda merjenja in vsako leto sveži podatki predstavljajo pomembno podporo lokalnim podnebnim prizadevanjem ter monitoringu učinkov različnih ukrepov.
Za razliko od Finske v Sloveniji na državni ravni nimamo vzpostavljene podpore občinam na področju blaženja podnebnih sprememb, ampak to nalogo opravljajo lokalne energetske agencije. Direktor Goriške lokalne energetske agencije GOLEA Rajko Leban je predstavil njihov sistem celovitega energetskega menedžmenta v primorskih občinah, ki so zaradi uspešnih projektov energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v preteklih letih prejele številna priznanja za energetsko najbolj učinkovite občine. Pri tem je izpostavil, da se z zaključenim krogom merjenja, načrtovanja ukrepov in spremljanja njihovih učinkov, gradi usposobljenost lokalne skupnosti in vzpostavljen je sistem stalnih izboljšav pri doseganju prihrankov izpustov ob optimalni porabi finančnih virov lokalne skupnosti.
Direktor Lokalne energetske agencije Gorenjske (LEAG) Anton Pogačnik je izpostavil, da je Gorenjska leta 2018 prva med slovenskimi regijami pristopila k pripravi akcijskega načrta za trajnostno energijo in podnebne spremembe (TEPN), ki predstavlja novo obliko strateškega podnebno-energetskega načrta do leta 2030 na podlagi metodologije v okviru Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo. Predstavil je proces priprave TEPN in uporabo tega načrta pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje porabe energije, povečanje energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije. Ocenil je, da so tovrstni načrti koristno orodje občin ali celotnih regij za napredovanje pri zmanjševanju izpustov. Poleg tega pa so vse pogosteje tudi predpogoj za financiranje s strani EU, ki pa je bistvenega pomena za izvajanje ambicioznih projektov.
Uspešni primeri ukrepov blaženja podnebnih sprememb tudi v slovenskih občinah
Konference Dovolj za vse so že tradicionalno priložnost za spoznavanje domačih skupnostnih praks. Tokrat sta bili izpostavljeni praksi na področjih prometa in oskrbe z energijo, ki sta v Sloveniji sektorja z največjimi izpusti.
Strokovna sodelavka za investicije na Občini Krško Romana Pečnik je predstavila aktivnosti na področju trajnostne mobilnosti, s katerimi Krško postaja bolj čisto in varno mesto, občina je tudi med najuspešnejšimi izvajalkami Evropskega tedna mobilnosti pri nas.
Župan občine Loški Potok Ivan Benčina pa je predstavil skupnostne energetske projekte, ki se v tej močno gozdnati občini v prvi vrsti osredotočajo na uporabo lesne biomase. Da bi ohranili delovna mesta in finančna sredstva v lokalnem okolju, so ustanovili Lesno zadrugo Loški Potok in vzpostavili sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Zadruga je s spodbujanjem zaključevanja snovnih, energetskih in finančnih tokov gonilo lokalnega krožnega gospodarstva in je uspešen primer v tujini močno razširjenega zadružnega modela upravljanja z lokalnimi viri.
Udeleženci so konferenco sklenili z mislijo, da so dobre prakse jasno pokazale, da blaženje podnebnih sprememb ni samo moralna dolžnost. Za lokalne skupnosti namreč predstavljajo tudi razvojne priložnosti, saj prinašajo kakovostno življenjsko okolje, prihranke, priložnosti za lokalno ekonomijo in zelena delovna mesta ter nenazadnje tudi podobo napredne skupnosti.