Dolgoletna prizadevanja za podpis koncesijske pogodbe na srednji Savi za zdaj še niso obrodila pričakovanih sadov.
Koncesija za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save je bila Holdingu Slovenske elektrarne podeljena že leta 2005. Kot je dejal koordinator aktivnosti mag. Miran Jamšek, je prednostna naloga Sveta za koordinacijo projekta izgradnje HE na srednji Savi bila in je pospešitev usklajevanja ter podpis koncesijske pogodbe, saj se ta postopek vleče že od leta 2006.
»Po uvodnih usklajevalnih sestankih na MOP, ki so bila opravljena v oktobru 2011, smo določili optimističen rok podpisa koncesijske pogodbe še v istem letu. Do tega na žalost ni prišlo, nas pa je, vsaj upam, večkratno usklajevanje pripeljalo korak bližje uskladitvi. Nova vlada oziroma minister za kmetijstvo in okolje je imenoval delovno skupino za uskladitev. Intenzivno delo komisije ter njena usmerjenost k učinkovitosti bi lahko prispevala k čim prejšnjemu podpisu pogodbe," je povedal mag. Jamšek.
Dolgotrajno umeščanje HE v prostor
Postopek umeščanja hidroelektrarn v prostor se je za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke začel že leta 2009 s pobudo za začetek izdelave državnega prostorskega načrta za omenjene HE. Osnutek dopolnitve pobud je bil po prilagoditvi spremenjeni zakonodaji septembra 2011 predstavljen ministrstvu za okolje in prostor ter ministrstvu za gospodarstvo. Po analizi smernic nosilcev urejanja prostora bi lahko bil sprejet sklep o pripravi DPN na vladi, vendar do tega zaradi nepodpisane koncesijske pogodbe ni prišlo.
S podpisom družbene pogodbe so družbe HSE, SEL in GEN Energija potrdile interes sodelovanja pri izgradnji in obratovanju hidroelektrarn na srednji Savi. Cilj je, da družba Srednjesavske elektrarne (SRESA), ki je bila ustanovljena avgusta lani, čim prej v celoti prevzame vodenje in koordiniranje izgradnje HE na srednji Savi in pozneje tudi njihovo obratovanje. Vse tri družbenice so že usklajevale svoje poglede na strateški razvoj podjetja, se pa v določenih točkah razlikujejo in jih je potrebno še uskladiti, je dejal mag. Jamšek.
Projekt namenjen povečanju deleža OVE
Z vstopom na evropski energetski trg je postalo tudi za Slovenijo obvezujoče, da izpolni določene zahteve, če želi ohraniti energetsko samostojnost znotraj EU. Pri zagotavljanju zadostne oskrbe z električno energijo mora upoštevati tudi mednarodne sporazume. Med drugim se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2020 povečala proizvodnjo električne energije iz OVE na 25 odstotkov in ravno projekt izgradnje HE na Srednji Savi je namenjen bistvenemu povečanju tega deleža.
»Zato se je treba zavedati, da izgradnja in obratovanje hidroelektrarn na srednji Savi ni samo projekt gospodarskih subjektov, temveč gre za širši projekt, ki ima tako državni kot tudi lokalni pomen. Le s tako miselnostjo ter s konsenzom vseh deležnikov pri tem projektu bo gradnja energetskih objektov ter vodne, državne in lokalne infrastrukture, pa tudi poznejše obratovanje HE, potekalo nemoteno in brez nepotrebnih zapletov,» je dejal mag. Jamšek.
Kot je načrtovano, bo celotna veriga hidroelektrarn na srednji Savi obsegala deset hidroelektrarn, ki bodo razporejene od Tacna do Suhadola pri Zidanem mostu. Njihova skupna nazivna moč bo okoli 300 MW, letno pa bodo proizvedle skoraj 1.000 GWh električne energije.
Miro Jakomin