Slovenija si bo prizadevala ohranjati raznolikost energetskih virov, pri čemer bo še naprej imela pomembno vlogo tudi NEK.
Konec minulega tedna je potekalo dvodnevno srečanje predsednikov višegrajske skupine, Avstrije in Slovenije, ki se ga je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Šesterica predsednikov je največ pozornosti namenila razpravi o energetski varnosti srednje Evrope v luči rusko-ukrajinske krize. Dogovorili so se za usklajevanje projektov z namenom optimizacije oskrbe z energijo in zmanjševanje odvisnosti od zgolj enega vira. Predsedniki so ob tem opravili tudi strateško razpravo o alternativah za energetsko oskrbo njihovih držav po tem, ko je Rusija odpovedala projekt Južni tok.
Slovenski predsednik Borut Pahor je ob tej priložnosti izpostavil, da Slovenija za zdaj nima strahov, ki bi bili povezani z energetsko oskrbo, saj je tudi predlagana diverzifikacija virov in poti takšna, da nas ta hip ne skrbi. Nove okoliščine, ki so vzpostavljene z odpovedjo Južnega toka, pa so znak več, da moramo biti dojemljivi za spremembe v našem okolju in da je edini pravi odgovor v takšnih primerih naša fleksibilnost. Predlog predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da se uvede Energetska unija, je zato dober načrt, je še dejal predsednik Borut Pahor. »V kolikor bi države V4 na ravni predsednikov vlad oziroma ministrov tematizirale te odločitve, si želi Slovenija še naprej sodelovati. Treba je tudi razmisliti o plinskem terminalu nekje v severnem Jadranu, vsekakor si bo Slovenija prizadevala ohranjati raznolikost virov in bo tudi ohranila jedrsko elektrarno Krško, ki je varna in predstavlja tretjino slovenske oskrbe z električno energijo ter je zato nenadomestljiva."
Borut Pahor se je sicer v okviru tega srečanja sešel tudi s predsedniki posameznih držav, pri čemer so govorili tudi o možnostih nekaterih skupnih projektov.
Tako sta denimo s predsednikom Madžarske Jánosom Áderjem govorila predvsem o priložnostih za prihodnji razvoj gospodarskega sodelovanja med državama ter poudarila izgradnjo prometnih in energetskih povezav ter sodelovanje v čezmejnih projektih. Predsednika sta spregovorila tudi o možnih alternativah po ruski odpovedi gradnje plinovoda Južni tok, ki bi po prvotnih načrtih potekal tudi čez Madžarsko in Slovenijo. (bj)
E-novice
Dvakrat na teden v svoj e-nabiralnik prejmite novosti iz
področja elektrogospodarstva.
Prijavi se
Naročite revijo
Na leto izide 6 številk revije. Cena posamezne številke je 5 EUR, celoletna naročnina pa znaša 30 EUR + DDV.
Naroči revijo