Sredstev za izvajanje podpornih shem začenja zmanjkovati

Dejavnost Borzena, ki je pri nas oral ledino vzpostavljanja energetskega trga, se je z leti izčistila na dve osnovni funkciji – organiziranje trga in delovanje Centra za podpore OVE in SPTE.  O poslovnih rezultatih v minulem letu, napovedih za letos in poglavitnih težavah smo se pogovarjali z direktorjem Karlom Peršoljo. Po njegovih besedah je bilo leto 2011 kar se tiče poslovanja Borzena eno najuspešnejših, za kar gre zasluge pripisati predvsem povečanem številu akterjev in evidentiranih pogodb na mejah, racionalizaciji in zmanjšanju stroškov poslovanja ter optimizaciji delovnih procesov. Čeprav ostajajo v družbi optimistični tudi letos, pa je, kot pravi Karlo Peršolja, iluzorno pričakovati, da bi lahko lanske poslovne rezultate ponovili. Temeljne poslovne funkcije podjetja, ki se je v minulih letih uveljavilo kot organizator in zagovornik transparentnega odprtega energetskega trga in nepogrešljiv člen v slovenskem elektroenergetskem sistemu, se ves čas dopolnjujejo, pri čemer Borzen prevzema tudi nekatere nove naloge primerljive z dejavnostmi podobnih družb v Evropi. V okviru teh Borzen uspešno izvaja tudi izobraževalne akcije, ki so namenjene seznanjanju javnosti z novostmi in ozaveščanju.

Število udeležencev podporne sheme strmo narašča

Kot že rečeno, Borzen že nekaj časa uspešno izvaja tudi dejavnosti v okviru Centra za podpore oziroma v zvezi z izvajanjem podporne sheme razvoju obnovljivih virov energije. Število udeležencev podporne sheme v zadnjih letih strmo narašča, kar konkretneje rečeno pomeni, da je število prosilcev za dodelitev podore proizvodnji iz OVE in SPTE iz 700 v letu 2010 naraslo že na blizu 2000. Glede na tako veliko povečanje števila udeležencev in hkrati že nekaj let nespremenjene višine temu namenjenih sredstev, pa se je Borzen kot izvajalec podporne sheme znašel pred veliko težavo, saj naj bi mu sredstev za izplačila prosilcem v drugi polovici tega leta že začelo primanjkovati. Sredstva za izvajanje sheme se sicer zbirajo iz deleža, ki ga odjemalci, plačujejo skupaj z računom za porabljeno električno energijo, zato bi ta delež morali čim prej povečati. Z omenjeno problematiko so, kot pravi Karlo Peršolja, že podrobno seznanili Agencijo za energijo. Ta je tudi izpeljala ustrezne nadaljnje postopke in podala predlog za ustrezno povišanje deleža teh namenskih sredstev, končni odgovor pa zdaj čaka na odločitev v pristojnem ministrstvu. Predlagano je bilo zvišanje deleža za 40 odstotkov, kar se sicer res sliši izjemno veliko, pri čemer pa je treba vedeti, da na ravni posameznega odjemalca v resnici govorimo o dvigu prispevka le za nekaj deset centov na mesec, kar pa je še vedno manj kot smo odjemalci plačevali v letu 2010. Ob tem je zanimiva primerjava s tujino, ki po besedah Karla Peršolje, kaže, da se vrsta in višina teh podpor po posameznih evropskih državah precej razlikuje, prav tako pa tudi višina potrebnih sredstev. V sosednji Italiji tako denimo center za podpore za svoje delovanje dobi povrnjenih  15-odstotkov vrednosti vseh izplačanih sredstev, pri nas pa je ta delež v letu 2010 znašal skromnih pol odstotka, kar posredno sicer potrjuje tudi dosedanjo veliko učinkovitost našega centra za podpore. Ker pa se, kot že rečeno, število prosilcev in sama izplačila konstantno povečujejo, bi temu moral slediti tudi prispevek, sicer se utegne, če ne bo kmalu ustrezne odločitve o zvišanju omenjenega prispevka, Borzen kot izvajalec nalog centra za podpore znajti v zagati.Več si lahko preberete v majski številki revije Naš stik.

Brane Janjić