Na posvetu, ki sta ga gostila Center energetsko učinkovitih rešitev in Predstavništvo Evropske komisije, je predstavila proces priprave nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost ter predvidene ukrepe na področju zelenega in trajnostnega razvoja v tem okviru.
Slovenija bo lahko v naslednjih letih koristila več kot deset milijard evrov evropskih sredstev, od tega kar 5,2 milijardi evrov iz Sklada za okrevanje in odpornost. Pojasnila je, da se je vlada konec leta seznanila z opravljenimi aktivnostmi v zvezi z osnutkom nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Predlog dokumenta bo vlada potrdila po sprejemu evropske Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki naj bi jo Evropski parlament sprejel v februarju 2020. Ukrepi in projekti, ki jih bo Slovenija izvedla s pomočjo teh sredstev, so ključnega pomena za okrevanje države po pandemiji koronavirusa in njeno odpornost, ki bo temeljila na zeleni in digitalni preobrazbi, je poudarila.
Kljub posameznim prizadevanjem smo predolgo odlašali s strateškim pristopom za zeleno transformacijo. Zdaj ko je zelena preobrazba v samem jedru evropskih politik in so na voljo številni finančni viri, ima Slovenija priložnost, da nadoknadi zamujeno. Ob tem pa se je treba zavedati, da z razpoložljivimi sredstvi prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo ne bomo mogli podpreti v celoti. Sredstva morajo zato predstavljati vzvod za privabljanje drugih javnih in zasebnih vlagateljev. Kot je pojasnila, so vlaganja v prehod nujna ne le zaradi vidika ohranjanja okolja, ampak tudi za dvig odpornosti družbe in gospodarstva v celoti.
Skladno z usmeritvami Evropske komisije morajo države članice v ukrepe na področju trajnostnega in zelenega prihoda usmeriti 37 odstotkov razpoložljivih sredstev. V trenutnem osnutku Načrta za okrevanje in odpornost je za ta namen predvidenih za več kot 700 milijonov evrov naložb iz nepovratnih sredstev in za slabe 1,5 milijarde naložb iz povratnih sredstev.
V osnutku Načrta za okrevanje in odpornost so na področju trajnostnega in zelenega prehoda predvideva naložbe v OVE in URE v gospodarstvu, energetsko učinkovitost, prilagajanje na podnebne spremembe, ravnanje z vodo, prehod v krožno gospodarstvo in v trajnostno mobilnost. Kot je povedala, bodo pristojna ministrstva prve razpise na tem področju objavila predvidoma v drugi polovici letošnjega leta. Slovenija pa bo ukrepe na področju trajnostnega razvoja podpirala tudi s sredstvi evropske kohezijske politike.