S podobnimi problemi, kot povsod po Evropi v dobi razmaha e-mobilnosti, se spopadajo tudi v Avstriji. Uporabnikom e-vozil je treba ponuditi kar se da tekočo in dostopno polnilno izkušnjo, za kar potrebujemo raznolike možnosti napajanja. Infrastruktura mora biti povsod tam, kjer počivamo ali se ustavimo. Možnosti polnjenja morajo biti povsod.
Pomembna je cenovna politika, potem pa še delovanje in infrastruktura
Romed Ladstatter iz Kreisel electric je poudaril, da število registriranih e-vozil raste hitreje kot polnilna infrastruktura. Glede na to, da za potrebe neoviranega polnjenja potrebujemo tudi zelo močno omrežje, ki v celoti še ni vzpostavljeno, to uporabniško izkušnjo otežuje. Zaradi obstoječih cen elektrike tudi obratovanje polnilnic trenutno še ni profitabilno. Kot rešitev ponujajo polnilnico z vključenim baterijskim hranilnikom, ki omogoča, da je polnilnica lahko priključena na nizkonapetostno omrežje, ima pa zmogljivost hitrega polnjenja. Zaenkrat dosegajo moč do 180 kW, gredo pa proti 360 kW, kar je že primerno tudi za električne tovornjake. Avtomobili na primer zdaj potrebujejo moč do največ 270 kW. Z vključenim baterijskim hranilnikom tovrstne polnilne postaje same črpajo energijo v času, ko omrežje ni obremenjeno in jo zagotavljajo takrat, ko jo uporabniki potrebujejo največ.
Stabilizacija omrežja je pravzaprav pomemben dejavnik, ki bo botroval uspehu ali neuspehu e-mobilnosti
Za dosego le tega, je zanimivo alternativo predstavil Friedrich Vogel iz podjetja Enio, ki upravlja polnilne postaje. Če e-avtomobil v povprečju prevozi 40 km na dan in povprečno porabi 7kW/h, potem lahko polna baterija zdrži od 5 do 8 dni. Na podlagi teh izračunov pridemo do podatka, da na primer v Nemčiji trenutno polnjenje avtomobilov zahteva približno 20-odstotno povečanje potreb po električni energiji. Kot je povedal Vogel, pa zato ne rabimo tolikšnega povečanja proizvodnje, če avtomobil polnimo v času, ko omrežje ni obremenjeno oziroma večinoma ponoči. Pri Eniu so zato razvili model, pri katerem bodo tisti, ki bodo želeli polniti avtomobil v času, ko je omrežje najbolj zasedeno – enostavno pritisnili na prioritetni gumb, ki jim bo omogočil polnjenje kljub zasedenosti omrežja – bo pa zato polnjenje takrat občutno dražje. S tem naj bi ljudi spodbudili, da avtomobilov ne bodo polnili kadarkoli, ampak takrat, ko omrežje ne bo preobremenjeno. Gre torej za nekakšno programiranje uporabnikovih navad.
Da bo uporabniška izkušnja e-mobilnosti kar se da dobra, je pomemben tudi ekonomski vidik
Thomas Wagner iz podjetja Aviloose ukvarja z "zdravjem" baterij za električna vozila, baterijskimi podatki in upravljanjem baterij na daljavo. Glede na to, da je baterija najdražji del avtomobila, je vsem v interesu, da njeno življenje podaljšujemo, kolikor se da. Njihov produkt Aviloo check vključuje posebno napravo, ki se jo priključi na baterijo in se lahko potem z njeno pomočjo priklopimo na aplikacijo, s katero nadzorujemo zdravje baterije. Na primer, stalno hitro polnjenje lahko zmanjša življenje baterije za polovico. Prav tako je pomembno, kakšna je temperatura, ko se avto polni – idealna je med 15 in 20 stopinj Celzija. Za batreijo pa tudi ni zdravo, če je stalno polna. Posamezen test stanja baterije stane 99 everov, pri čemer omnjeno napravo priključiš na baterijo v avtu, potem pa imaš 7 dni časa, da baterijo iz 100-odstotne sprazniš na 10-odstotno zmogljivost. Napravo nato pošlješ na Aviloo, kjer izračunajo zdravje tvoje baterije. Wagner je ob tem poudaril, da bo obveščenost uporabnikov o tem, kako ohranjati življenje baterij e-avtomobilov, na dolgi rok zelo pomembna tudi iz okoljevarstvenega vidika, saj je vsem v interesu, da se življenje baterije podaljša na maksimalno dobo, preden se jo zavrže oziroma reciklira.