Strateški svet za politiko energije in podnebne spremembe pri GZS je obravnaval stališča do osnutka predloga NEP 2030.
Novo vlado namreč čaka obravnava tega pomembnega strateškega energetskega dokumenta, ki bo določil energetsko usmeritev Slovenije v prihodnje. Osnutek novega NEP je sicer pripravila še prejšnja vlada, a je zaradi političnih okoliščin obtičal v proceduri in tako počakal na novo vlado.
Stališče, da je NEP dober dokument za nadaljnjo razpravo o prihodnosti slovenske energetike, ostaja nespremenjeno, še vedno pa se poraja tudi dvom v realnost njegovih izhodišč in finančnih okvirov za njegovo izvedljivost. Po mnenju strateškega sveta je treba sprejeti program, ki bo temeljil na realni oceni rasti porabe električne energije in na dodatni analizi oziroma redefiniciji pretežne usmerjenosti v OVE, za katere ni ustreznih virov financiranja. Prav tako mora NEP temeljiti na analizi razlogov za neizvajanje veljavne ReNEP in zagotoviti, da se ti ne bi znova ponavljali.
Kot ocenjujejo, je NEP pripravljen kot energetski program, predstavljati pa bi moral širši razvojni okvir, prioritete in smernice za razvoj energetskega sektorja in gospodarstva. NEP se ne sme zapirati pred drugimi opcijami razvoja energetike, mora biti integralni del industrijske politike, usklajen s Podnebno strategijo in drugimi povezanimi politikami. Še vedno so odprte dileme med njihovo usklajenostjo, skladnostjo z državnim razvojnim programom, Razvojno inovacijsko strategijo Slovenije, ki ta področja močno zadeva.
Ključni cilj države, ki mu mora slediti NEP, mora biti nadzor nad obvladovanjem lastnih naravnih virov. Suverenost države na tem področju je eden od bistvenih elementov obvladovanja njene lastne suverenosti. Zato mora biti NEP usmerjen v zagotavljanje pogojev za trajnostno, konkurenčno proizvodnjo in oskrbo z energijo ter optimalno uvozno odvisnost kot ključen dejavnik za konkurenčnost gospodarstva. Za industrijo mora dajati jasne smernice razvoja, v katere bo ta usmerjala svoje naložbe, pri izgradnji načrtovanih energetskih objektov pa mora odstraniti ovire pri umeščanju v prostor in pri financiranju, ki realizacijo zavirajo in preprečujejo.
Brez preseganja ovir pri umeščanju objektov v prostor ne bo šlo
Izvajanje kratkoročnih in načrtovanje dolgoročnih programov NEP je po mnenju sveta ključnega pomena ne le za izvajanje ukrepov za doseganje podnebnih ciljev, ampak tudi za zagon investicij, gradbeništva, inženiringov in predelovalne industrije, ki je z njimi povezana. Potreba po električni energiji bo nedvomno naraščala, zato je potrebno zagotoviti izgradnjo rezervnih kapacitet. TEŠ 6 je pomemben za Slovenijo, treba ga je zgraditi hitro, delovati pa mora mednarodno konkurenčno.
Zato od vlade pričakujejo, da se ob rebalansu sredstva za te namene ne bodo linearno omejevala. Hkrati poudarjajo, da je ob omejenih javnih sredstvih za energetske projekte, posebej za financiranje distribucijskih omrežij, nujen strokovno argumentiran razmislek o racionalnem subvencioniranju izgradnje OVE in ukrepov URE. Rešiti je treba vprašanja financiranje projektov iz naslova prihodkov z energijo na trgu in reinvestiranja dobička energetskih družb v državni lasti. To je pogoj za izvajanje katerega koli NEP, kratkoročnih ukrepov URE, investicij v energetsko obnovo stavb in hkrati spodbud za učinkovito rabo znanja, tehnologij, inovacij za trajnostno rast in razvoj. Zato bo svet vlado podprl pri vseh ukrepih, s katerimi se bodo presegle ovire umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor. Brez strpnega dialoga in kompromisnih rešitev ne bo šlo, ne pri NEP-u ne pri umeščanju objektov v prostor in to velja za energetske in ostale objekte. Le tako bo mogoče pospešiti realizacijo kratkoročnih projektov izgradnje HE na reki Savi in hiter sprejem odločitev za strateško energetsko infrastrukturo, objekte in mednarodno vključenost energetskega sistema.
Prav tako je nujno racionalno porabiti omejena sredstva, hkrati pa upoštevati potencial, da je mogoče 90 odstotkov znanja za izgradnjo HE pridobiti doma. Treba je tudi preseči normativne in organizacijske ovire za razvoj javno-zasebnega partnerstva in ovire za vstop tujega kapitala. Umeščanje v prostor je tako na državni kot lokalni ravni za okolje kompleksen proces usklajevanja interesov razvoja infrastrukture, varstva narave, kulturne dediščine, kmetijskih zemljišč, voda ter interesov lokalnih skupnosti in skupin prebivalcev. Energetski objekti zato sami ne morejo nositi bremena stroškov za posege v prometno, vodno in ostalo infrastrukturo.
Od novega zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki je začel veljati oktobra lani, zato pričakujejo skrajšanje sedanjih dolgotrajnih postopkov. Nujno je treba izboljšati sodelovanje znotraj ministrstev, pristojnih za prostor in varstvo okolja, in postaviti pravila za delo civilnih iniciativ. S tem je povezana hitrost odločanja za načrtovanje strateških objektov, ki se predvidevajo glede na zastavljene cilje in terjajo deset do 15 let za pripravo in izgradnjo. In so hkrati smernica za investicije v industriji. Na državnem in lokalnem nivoju je s tem v zvezi smotrno razmisliti tudi o spremembi zakona o financiranju lokalnih skupnosti, ki bi občine spodbudil k hitrejšemu umeščanju in izgradnji teh objektov.
Pri oblikovanju, sprejemu in izvajanju realnega NEP in izvedbenih programov imajo poleg državnih institucij pomembno vlogo tudi institucije izven državne uprave. Med njimi tudi zbornice - panožne, nacionalne, tudi inženirska in ostale, ki lahko bistveno prispevajo k sprejemu pretehtanega NEP in tudi do njegove realizacije, še poudarja Strateški svet za politiko energije in podnebne spremembe pri GZS.
Polona Bahun