V raziskavi, s katero so želeli oceniti razumevanje javnosti o podnebnih spremembah, je sodelovalo več kot 30 tisoč anketirancev v več kot 35 državah, od držav članic EU do Združenega Kraljestva, ZDA, Kitajske, Japonske, Indije in Kanade in ponuja dragocen vpogled v celovitost njihovega razumevanja podnebnih sprememb. Dobro razumevanje podnebnih izzivov je namreč bistvenega pomena, da ljudje sprejemajo ozaveščene odločitve.
Anketiranci so na splošno pokazali dobro razumevanje vzrokov in posledic podnebnih sprememb, zavedanje o rešitvah pa pogosto zaostaja. Precejšen delež anketirancev v EU (74 odstotkov) in ZDA (77 odstotkov) ni vedel za prednosti zmanjšanja omejitev hitrosti na cestah. Poleg tega 56 odstotkov vprašanih v Evropi in 60 odstotkov anketirancev v ZDA ni vedelo, da lahko boljša izolacija stavb pomaga v boju proti podnebnim spremembam.
Raziskava je pokazala, da se znanje o podnebnih spremembah razlikuje glede na starost.
Tako, na primer, 74 odstotkov anketirancev, starejših od 30 let, pozna pomen recikliranja izdelkov medtem, ko je mlajših od 30 let takšnih 66 odstotkov. Obstaja opazna razlika v poznavanju prednostih izolacije stavb v bouj proti podnebnim spremembam, saj se tega zaveda 48 odstotkov starejših od 30 let, v primerjavi s samo 30 odstotki mlajših od 30 let. Prav tako 27 odstotkov starejših od 30 let, razume podnebne koristi znižanja omejitev hitrosti na cestah, v primerjavi s samo 20 odstotkov mlajših od 30 let.
Kar zadeva opredelitev in vzroke podnebnih sprememb, so anketiranci v EU dosegli precej boljši rezultat od anketirancev v ZDA.
Večina anketirancev držav članic EU (71 odstotkov) je v primerjavi z 58 odstotnim deležen v ZDA podnebne spremembe pravilno opredelila kot dolgoročno spremembo globalnih podnebnih vzorcev.
Večina anketirancev EU (74 odstotkov), v primerjavi z 64 odstotnim deležem v ZDA, prepoznava človeške dejavnosti, kot so krčenje gozdov, kmetijstvo, industrija in promet kot glavne dejavnike podnebnih sprememb. Ostali ga pripisujejo naravnim pojavom, kot so vulkanski izbruhi in vročinski valovi (25 odstotkov) ali ozonski luknji (11 odstotkov).
Večina anketirancev v EU (72 odstotkov), v ZDA je takšnih 58 odstotkov, je pravilno opredelila ZDA, Kitajsko in Indijo kot največje onesnaževalce z izpusti v svetu. Štirje od desetih Američanov je Kitajsko izključili iz svojih odgovorov, kar kaže na pomanjkanje zavedanja o njenem položaju kot enega izmed treh največjih onesnaževalcev na svetu in glavnega povzročitelja globalnih emisij CO2.
Anketa je pokazala da prebivalci EU veliko bolj poznajo posledice podnebnih sprememb od anketirancev iz ZDA.
Najbolj splošno priznana posledica podnebnih sprememb v vseh anketiranih državah je njihov vpliv na svetovno lakoto. Podnebne spremembe je s poslabšanjem lakote v svetu zaradi vpliva ekstremnih vremenskih razmer na pridelke povezalo 85 odstotkov Evropejcev in 68 odstotkov Američanov.
Poleg tega 82 odstotkov Evropejcev in 71 odstotkov Američanov razume negativne vplive na zdravje ljudi, vključno s tem, da lahko podnebne spremembe povzročijo povečanje onesnaževal zraka.
Ko gre za razumevanje učinkov podnebnih sprememb na gladino morja, ima precejšen delež anketirancev v Ameriki (45 odstotkov v primerjavi z 29 odstotki Evropejcev) napačne predstave. Medtem, ko večina Evropejcev (71 odstotkov) priznava dvig morske gladine, skoraj polovica Američanov (45 odstotkov) meni, da gladina morja upada (22 odstotkov) ali da podnebne spremembe nimajo posebnega vpliva na morsko gladino (23 odstotkov).
Medtem se 69 odstotkov anketirancev v EU in 52 odstotkov v ZDA zaveda, da podnebne spremembe spodbujajo globalne migracije prebivalstva.
Tako anketiranci iz EU kot iz ZDA so dosegli precej nižjo oceno pri ozaveščenosti o rešitvah za podnebne spremembe, kot na drugih dveh področjih (vzroki in posledice podnebnih sprememb).
Medtem ko se večina vprašanih zaveda rešitev, kot je recikliranje (EU27 72 odstotkov in ZDA 63 odstotkov), ostajajo vrzeli v znanju, saj se več kot tretjina Američanov (37 odstotkov) ne zaveda, da lahko recikliranje pomaga v boju proti podnebnim spremembam. Samo štirje od desetih evropskih in ameriških anketirancev (44 odstotkov, oziroma 40 odstotkov) se zaveda pozitivnega vpliva izolacije stavb v boju proti podnebnim spremembam.
Anketiranci tudi slabo poznajo prednosti zmanjšanja omejitev hitrosti na cestah (EU27: 26 odstotkov oziroma v ZDA 23 odstotkov).
Slovenija med prvimi petimi državami EU po poznavanju posledic podnebnih sprememb
V preskusu znanja o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb ter rešitvah zanje so slovenski anketiranci dosegli nekoliko višjo oceno ( 6,44/19) od povprečja EU, ki znaša 6,37/10). Na lestvici vodi Finska (7,22/10), sledita pa ji Luksemburg (7,19/10) in Švedska (6,96/10).
Slovenci se zavedajo vzrokov in posledic podnebnih sprememb, a bi lahko izboljšali svoje znanje glede rešitev zanje. Kot v večini držav EU tudi v Sloveniji velik delež anketirancev ni vedel, da lahko znižanje najvišje dovoljene hitrosti na cestah (83 odstotkov) ali boljša izolacija stavb (63 odstotkov) pomaga v boju proti podnebnim spremembam.
Na opredelitve in vzroke podnebnih sprememb so Slovenci dosegli oceno 6,95/10, kar je pod povprečjem EU (7,21/10).
Večina slovenskih anketirancev (56 odstotkov) je sicer izbrala pravilno opredelitev podnebnih sprememb (‘Spreminjanje svetovnih podnebnih vzorcev v dolgem obdobju’), a je to najnižji delež pravilnih odgovorov v EU, kjer povprečje znaša 71 odstotkov). Obenem pa jih le osem odstotkov meni, da so podnebne spremembe prevara.
Več kot tri četrtine Slovencev (77 odstotkov) se zaveda, da so glavni vzrok podnebnih sprememb človekove dejavnosti, kot so krčenje gozdov, kmetijstvo, industrija in promet. Po drugi strani pa jih preostala četrtina meni, da so vzroki podnebnih sprememb drugje - v ekstremnih naravnih pojavih, kot so vulkanski izbruhi in vročinski valovi (14 odstotkov), oziroma v ozonski luknji (devet odstotkov). Na vprašanje, katere tri države izpustijo največ toplogrednih plinov, je večina Slovencev (76 odstotkov) pravilno izbrala ZDA, Kitajsko in Indijo.
Pri vprašanjih o posledicah podnebnih sprememb so Slovenci dosegli oceno 8,12/10, kar je precej nad evropskim povprečjem (7,65/10).
Tako 86 odstotkov Slovencev ve, da podnebne spremembe negativno vplivajo na zdravje ljudi (privedejo lahko na primer do povečanja izpustov onesnaževal zraka, kot so prizemni ozon in trdni delci). Prav tako jih je 87 odstotkov pravilno navedlo, da podnebne spremembe povečujejo svetovno lakoto, saj so donosi pridelkov zaradi ekstremnega vremena manjši.
Glede vpliva podnebnih sprememb na morsko gladino je 80 odstotkov Slovencev pravilno odgovorilo, da se morska gladina po svetu zvišuje, le petina (20 odstotkov) pa je izbrala napačen odgovor: natančneje, osem odstotkov jih meni, da se morska gladina znižuje, 12 odstotkov pa, da podnebne spremembe nimajo posebnega vpliva na morsko gladino.
Vpliv podnebnih sprememb na migracije oziroma prisilno razseljevanje po svetu je jasen več kot dvema tretjinama (70 odstotkom) slovenskim anketirancem.
Pri znanju o boju proti podnebnim spremembam so Slovenci dosegli oceno 4,25/10, kar je na ravni povprečja EU. To kaže, da je njihovo poznavanje ukrepov, ki bi lahko pomagali omiliti podnebne spremembe, precej slabše kot njihovo znanje na drugih dveh proučevanih področjih. Gre za splošen pojav v vseh državah EU, saj se je večina na tem področju slabo odrezala.
Večina Slovencev (72 odstotkov) ve, da lahko uporaba izdelkov, ki jih je mogoče reciklirati, pripomore k blažitvi podnebnih sprememb, 68 odstotkov jih je tudi pravilno navedlo, da je uporaba javnega prevoza namesto avtomobila korak v pravo smer. A zdi se, da samo tretjina (37 odstotkov) ve, da k temu pripomore tudi boljša izolacija stavb.
Zaenkrat se manj kot polovica anketirancev (47 odstotkov) zaveda, da se lahko proti podnebnim spremembam borijo tudi z manj pogostim kupovanjem novih oblačil.
Zdi se, da zelo malo anketirancev (17 odstotkov) ve, da bi pomagalo tudi znižanje najvišje dovoljene hitrosti na cestah.
Večina Slovencev se tudi ne zaveda velikih izpustov CO2, ki so povezani z uporabo digitalnih tehnologij: samo osem odstotkov jih ve, da lahko z manj gledanja posnetkov prek spleta pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb.
Polovica (51 odstotkov) jih je pravilno izbrala opredelitev posameznikovega ogljičnega odtisa kot ‘skupno količino toplogrednih plinov, ki jih oseba izpusti v enem letu’.