Na uvodnem sestanku projekta Severnojadranske vodikove doline (NAHV – North Adriatic Hydrogen Valley) v Portorožu se je zbralo več kot sto udeležencev, ki predstavljajo 37 projektnih partnerjev iz Hrvaške, Italije (Furlanije-Julijske krajine) in Slovenije. NAHV je čezmejni evropski projekt, ki bo trajal šest let, v tem času pa bodo ključni industrijski akterji iz vseh treh držav razvili 17 pilotnih projektov za proizvodnjo več kot pet tisoč ton obnovljivega vodika na leto.
V partnerstvo, ki mu je organizacija The Clean Hydrogen Partnership Joint Undertaking podelila 25 milijonov evrov, vodi pa ga Holding Slovenske elektrarne, je vključenih 37 organizacij: podjetij, univerz, inštitutov in drugih javnih ustanov iz vseh treh sodelujočih držav. Projekt vključuje celotno vrednostno verigo uporabe obnovljivega vodika, od proizvodnje, skladiščenja in distribucije do njegove končne uporabe v različnih sektorjih, zlasti v industriji ter kopenskem in pomorskem prometu. Vse našteto je vzvod za pospešitev prehoda na obnovljive vire energije v treh ciljnih stebrih: industriji ter v energetskem in prometnem sektorju. To so tudi glavni razlogi, da je Severnojadranska vodikova dolina prejela pečat odličnosti, ki ga v okviru programa Horizon Europe podeljujejo visoko ocenjenim projektom.
Ključni cilj projekta NAHV je ustvariti trg obnovljivega vodika tako na strani povpraševanja kot ponudbe, s čimer bi to postal konkurenčen energent prihodnosti. Partnerji na projektu bodo razvili pilotne projekte za letno proizvodnjo do 5000 ton obnovljivega vodika, namenjenega shranjevanju, distribuciji in uporabi energije. Pričakuje se, da se bo med sodelujočimi državami izmenjalo približno 20 odstotkov obnovljivega vodika, pri tem pa se bo ustvaril primarni regionalni trg za ta energent. Z uvedbo naprednih vodikovih tehnologij ter razvojem znanj in infrastrukture si partnerstvo prizadeva doseči tudi druge ključne cilje Evropskega zelenega dogovora. Pilotni projekti Severnojadranske vodikove doline obravnavajo zlasti razogljičenje pomembnih industrijskih sektorjev, kot so proizvodnja jekla, cementa in stekla, ter zagotavljajo trajnostne rešitve za kopenski in pomorski promet, povezane z zmanjšanjem ogljičnega odtisa.
Pričakuje se, da bo izvedba načrtovanih inovacijskih dejavnosti v zreli fazi sprostila za več kot 300 milijonov evrov nadaljnjih naložb v tehnologije, povezane z obnovljivim vodikom. Te naložbe bodo namenjene povečanju zmogljivosti proizvodnje, shranjevanja, prenosa in uporabe vodika. Poleg tega bodo dodatne naložbe tako med projektom kot po njem financirane iz zasebnih in javnih virov, in sicer v obliki nadaljnjih naložb v uspešno izvedene pilotne projekte na 17 lokacijah v treh sodelujočih državah. Upoštevane bodo tudi nove pobude, ki bodo prispevale k razvoju družbenega in gospodarskega ekosistema, ki temelji na obnovljivem vodiku. Partnerji v projektu so tudi univerze in raziskovalne ustanove, saj se s projektom NAHV poraja potreba po novih kompetencah in veščinah ter vzpostavitvi novih izobraževalnih programov.
Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor družbe HSE, ki je vodilni partner projekta Severnojadranske vodikove doline, je ob uvodnem sestanku partnerjev projekta izpostavil, da so vsi razvojni projekti skupine HSE usmerjeni v razogljičenje in trajnostno preobrazbo slovenske energetike in z njo cele Slovenije, s to vizijo pa je projekt v celoti skladen tudi projekt NAHV. Vodik se namreč kaže kot eden ključnih energentov prihodnosti, saj bomo z njim pomembno prispevali k doseganju nacionalnih ciljev ter ključnih ciljev iz naslova Evropskega zelenega dogovora. Zato sem še posebej ponosen, je dejal dr. Štokelj, da je HSE v projektu Severnojadranske vodikove doline vodilni partner, ter se veselim sodelovanja na projektih in premagovanja izzivov: » Pred nami je zanimivih, predvsem pa koristnih šest let za uvajanje naprednih tehnologij za izkoriščanje vodika ter razvoj znanj in infrastrukture enega od gradnikov zelenega prehoda. Verjamem, da jih bomo izkoristili z najboljšimi možnimi rezultati.«
Massimiliano Fedriga, predsednik avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine je uvodni sestanek pospremil z besedami: »Ni nujno, da je obravnava energetskega prehoda radikalna; ravno nasprotno, naš cilj je združiti gospodarsko rast, trajnostni razvoj in javno zdravje s širšega vidika, ki se osredotoča na materialno in nematerialno bogastvo prihodnjih generacij. Tak pristop je mogoče prepoznati v dejavni vlogi Furlanije - Julijske krajine v okviru ambiciozne čezmejne pobude Severnojadranske vodikove doline, namenjeni krepitvi sodelovanja na nadnacionalni ravni in usmerjeni k obvladovanju potreb naših lokalnih skupnosti.«
Ivo Milatić, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in trajnostni razvoj Republike Hrvaške pa je ob tej priložnosti poudaril, da bo ta projekt pomembno prispeval k uveljavitvi vodika kot energenta prihodnosti, pri čemer želi biti Hrvaška skupaj z drugimi partnerji pomemben vzvod pri ustvarjanju čistega, močnega in trajnostnega gospodarstva.
Da je projekt Severnojadranske vodikove doline velikega pomena za prihodnost uporabe vodika v regiji je bila mnenja tudi Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije, ki je poudarila, da bodo nadaljnje aktivnosti projekta oblikovale nove priložnosti zelenega prehoda gospodarstva, pri čemer naj bi vodik imel tudi pomembno vlogo pri doseganju ciljev razogljičenja do leta 2030.
Stephen Taylor, strateški koordinator skupne delovne skupine Severnojadranske vodikove doline, katere glavna skrb je skladno upravljanje projekta ter vključevanje novih projektov in partnerjev, pa je dejal, da se s Severnojadransko vodikovo dolino začenja oblikovanje celovitega ekosistema za prehod na obnovljivi vodik, ki povezuje proizvodne in storitvene dejavnosti ter potrebe gospodinjstev in državljanov ter z oblikovanjem potrebnih novih veščin in kompetenc ustvarja tudi delovna mesta prihodnosti. Mirela Atanasiu, začasna izvršna direktorica Partnerstva za čisti vodik, je ob tem še dodala, da bo projekt vzpostavitve Severnojadranske vodikove doline prispeval k ambicijam Evropske komisije, da podvoji število vodikovih dolin v Evropi, pospeši razogljičenje energetskih, prometnih in industrijskih sektorjev in gospodarsko rast v regiji. Z izjemnim sodelovanjem 37 javnih in zasebnih organizacij iz Slovenije, Italije in Hrvaške čezmejna Severnojadranska vodikova dolina po njenih besedah odraža pravi evropski in sodelovalni značaj projekta in lahko služi kot podlaga za podobne vodikove doline po Evropi in zunaj nje. (bj)