Stekel intenziven proces priprave NEPN

Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) mag. Bojan Kumer je v uvodnem nagovoru dejal, da se na ministrstvu zavedajo, da NEPN predstavlja izjemno pomemben dokument, ob tem pa še posebej veseli dejstvo, da ga v vedno večji meri kot takšnega priznava tudi javnost, stroka in politika, ki bo na koncu ta dokument morala tudi sprejeti. Do tja pa bo potrebnega še veliko dogovarjanja in usklajevanja. Da je to mogoče, smo na ravni EU v zadnjih 25 letih tudi dokazali in postali globalni voditelj na področju boja podnebnim spremembam, sprejeli številne predpise in ukrepe na področju URE in OVE, reformirali energetski trg in dokazali, da emisije toplogrednih plinov mogoče zmanjšati. Uredba o upravljanju energetske unije je bila sprejeta 21.dec lani in začela veljati tri dni kasneje. Ta uredba vsem državam članicam EU nalaga pripravo in sprejem NEPN, ki bodo v prihodnje predstavljali enega ključnih gradnikov energetske unije. Države so morale osnutke NEPN pripraviti in komisiji predložiti do 31. decembra lani in Slovenija je bila ena izmed 22 držav, ki ga je komisiji predložila pravočasno. Ta je bil zaradi izjemnih okoliščin pripravljen na podlagi že obstoječih dokumentov in preteklih odločitev in zato po oceni premalo ambiciozen. Tudi na podlagi tega so zagnali izjemno širok in intenziven proces priprave dopolnjenega osnutka NEPN, ki je namenjen posodobitvi strokovnih podlag ter predvsem posvetovanju glede začrtane prihodnje podnebne in energetske politike Slovenije. Kot je po pregledu osnutkov ugotovila Evropska komisija, v nekaterih predlogih obstaja vrzel v nacionalnih ciljih, največja pa je pri učinkoviti rabi energije, kjer je seštevek napovedani nacionalni ciljev kar za med 2,3 in 6,2 odstotka nižji od sprejetega cilja na ravni EU, ki je 32,5 odstotka. Konzorcij, ki je pripravil strokovne podlage za dopolnjen osnutek NEPN, pa ostaja bolj zadržan pri postavljenem cilju glede OVE, saj predlaga, da se ohrani cilj 27-odstotnega deleža. EU terja od držav članic, da pri določanju nacionalnega prispevka rabe OVE upoštevajo vse relevantne okoliščine, zastavljeni prispevek pa morajo ustrezno izpolnjevati. Uvajanje OVE bodo preverjali v letih 2022, 2025 in 2027. Če cilji na ravni EU ne bodo doseženi, bodo morale tiste države članice, ki ne bodo dosegale nacionalnih referenčnih točk, nadoknaditi zaostanek v enem letu z bolj zaostrenimi domačimi ukrepi ali s prispevkom v skupni finančni mehanizem EU. Ob tem je državni sekretar poudaril, da bodo predlagani prispevki in cilji najprej predmet okoljske presoje, potem pa bodo vsi deležniki na javnih posvetovanjih aktivno sodelovali in podali pripombe tako glede dopolnjenega osnutka NEPN, kot tudi osnutka okoljskega poročila.

Naš cilj v tem procesu je, da najprej ugotovimo, kaj je okoljsko, kaj je strokovno in kaj je družbeno sprejemljivo. Zato si moramo določiti čim bolj ambiciozne cilje, ki pa bodo uresničljiv. Pri iskanju dogovorov glede nacionalnih energetskih in podnebnih prispevkov, ukrepov in ciljev bo sodeloval zelo širok krog deležnikov z izrazitimi idejami, interesi in spoznanji, zato bomo potrebovali veliko potrpljenja, razumevanja in iskanja kompromisov, je še poudaril mag. Bojan Kumer.

Največji problem še naprej ostaja promet

V nadaljevanju je mag. Stane Merše iz Instituta Jožef Stefan (IJS), ki je vodil konzorcij, ki je pripravil strokovne podlage za dopolnjen osnutek, predstavil vsebino in strukturo nastalega dokumenta. Gre za akcijski načrt do leta 2030 in s pogledom do leta 2040 ter kot takšen predstavlja prvi korak v smeri nizkoogljične družbe do leta 2050. V osnutku NEPN so predlagani nacionalni cilji za pet razsežnosti energetske unije: dekarbonizacijo, energetsko učinkovitost, energetsko varnost, notranji trg z energijo ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Zastavili so nacionalne cilje za vseh pet področij ter politike in ukrepi za dosego predlaganih ciljev. Analizirali so različne možnosti ciljev energetske podnebne politike EU in Slovenije so leta 2020, 2030 in s pogledom do 2050. Kot je poudaril mag. Stane Merše, bi z ustreznim usklajevanjem in izvajanjem ukrepov vseh akterjev lahko v NEPN zapisali ambiciozne, a dosegljive cilje. Ključen bo naslednji korak, ko bodo z vsemi ministrstvi in drugo strokovno javnostjo preverili predlagane ukrepe, njihove finančne posledice in možnosti financiranja le-teh. Na tej podlagi bodo nato dokončno oblikovali cilje.

Analizo za NEPN so opravili tako, da so pripravili več scenarijev, in sicer scenarij brez ukrepov, z obstoječimi ukrepi in z dodatnimi ukrepi, temu pa dodali še scenarij z dodatnimi ambicioznimi ukrepi, ki ga priporoča Evropska komisija. Ključna izziva bosta URE in OVE, največji problem pa še naprej ostaja promet, poudarja mag. Stane Merše. Kot že omenjeno, je v osnutku NEPN predlagan cilj 27-deleža OVE v skupni bruto rabi energije, kjer ima daleč največji delež promet. Danes polovico obnovljive energije porabimo v gospodinjstvih medtem, ko v industriji nimamo pravih alternativ. Prav tako za razliko od drugih evropskih držav Slovenija nima veliko vetrnega potenciala. Možnost zvišanja deleža OVE pa še naprej ostaja primešavanje biogoriv v prometu. Pri ogrevanju in hlajenju pa je in še naprej bo pomembno vlogo odigralo daljinsko ogrevanje.

Cilj na področju URE do leta 2030 znaša vsaj 32,5 odstotka. Danes porabimo za 57 TWh električne energije in cilj mora biti zastavljen tako, da je v letu 2030 ne bi smeli porabiti več kot danes. Že danes z obstoječimi ukrepi rabo energije zmanjšamo za 3 TWh, z dodatnimi ukrepi pa še za 6TWh. Ključen ostaja promet, kjer je treba narediti zasuk k trajnostnem prometu, sicer obstaja tveganje, da bomo cilj zgrešili. Na področju dekarbonizacije si je Slovenija do leta 2030 zastavila cilj 15-odstotnega zmanjšanja emisij iz sektorjev izven sheme EU-ETS glede na leto 2005, pri čemer pa ravno v prometu nastane več kot polovica takšnih emisij. Prav tako pa je promet edini sektor, v katerem se emisije povečujejo.

NEPN predvideva tudi postopno opuščanje rabe premoga, in sicer do leta 2030 30 odstotkov manj, do leta 2040 za 50 odstotkov manj in najkasneje do leta 2050 popolna opustitev rabe premoga. Prav tako NEPN predvideva vsaj 75-odstotno energetsko oskrbo iz trajnostnih domačih virov do leta 2030 oziroma 2040. To pomeni, da bi do takrat nadaljeval tudi z izkoriščanjem jedrske energije. NEPN predvideva nadaljnji razvoj sistemskih storitev, tudi za shranjevanje energije. Zagotoviti bo treba pospešen razvoj distribucijskega omrežja, izboljšanje povezanosti v regiji in obvladovanje energetske revščine.
Kot je ob koncu še dejal mag. Stane Merše, so ključne razsežnosti raziskave, razvoj, inovacije in konkurenčnost, kjer brez večjih vlaganj ne bo šlo.

V naslednjem koraku pripravljalci dopolnjenega osnutka NEPN že v tem tednu pripravljajo posvet o pripravi celovite presoje vplivov NEPN na okolje.