Število elektrarn v podporni shemi strmo narašča

Podporne sheme so instrument državne pomoči (subvencij), potrjen s strani Evropske Unije, ki z višjimi odkupnimi cenami omogoča izpeljavo investicij v obnovljive vire energije in visoko učinkovito soproizvodnjo toplote in električne energije, potrebnih za dosego državnih ciljev glede deleža uporabe obnovljivih virov v končni porabi energije.
Po podatkih Borzena, ki upravlja s slovensko podporno shemo, je bilo konec leta 2013 vanjo skupaj vključenih že 3575 elektrarn, kar v primerjavi s koncem leta 2012 pomeni skoraj za 40 odstotkov več. Njihova skupna instalirana moč je tako konec minulega leta dosegla približno 14 odstotkov vseh instaliranih zmogljivosti v Sloveniji, pri čemer so v vsem letu proizvedle 803 GWh električne energije ali 7 odstotkov skupne slovenske porabe na letni ravni. Ob tem je zanimivo, da je bil energijski izkupiček ob vzpostavitvi sheme leta 2009 kljub precej manjšemu številu vključenih elektrarn precej višji, in sicer 934 GWh, leto pozneje pa celo 996 GWh, da bi nato leta 2012 padel na »skromnih« 654 GWh. Ravno nasprotna slika pa je bila v zvezi z naraščanjem višine podpor, saj je denimo zanje Borzen v letu 2009 moral odšteti zgolj 22,7 milijona evrov, leto pozneje že enkrat več in lani že 118,5 milijona evrov ali za 32 odstotkov več kot leta 2012.
POdatki o deležu podpor glede na vrsto proizvodne enote pa kažejo, da je lani v primerjavi z letom 2012 izrazito porasel delež sončnih elektrarn, ki pomenijo že 50 odstotkov izplačanih podpor (59,2 milijona evrov izplačanih podpor). Po deležu podpor ji sledijo soproizvodne naprave na fosilna goriva z nekaj več kot 20-odstotnim deležem podpore (24,1 milijona evrov pdopor). Na dnu lestvice pa še naprej ostajajo vetrne elektrarne, pri čemer je v shemo vkljčena le ena večja enota (o,1 milijona evrov izplačanih podpor). V BOrzenu sicer za letos, predvsem zaradi občutnega znižanja podpor sončnim elektrarnam, pričakujejo nekoliko bolj umerjeno rast števila naprav, ki bodo vključene v podporno shemo. ((bj)