Maribor lahko štejemo za zibelko elektrifikacije na Slovenskem, saj se prva uporaba električne energije v tem delu države omenja že leta 1883, še posebno pa je bilo živahno dogajanje v začetku 20. stoletja, ko je leta 1914 mariborski mestni svet s Štajersko električno družbo v Gradcu podpisal pogodbo o dobavi električne energije. Ta je med drugim predvidevala, da bo mestna občina zgradila napeljavo in skrbela za prodajo elektrike, zato je mestna občina ustanovila Mestno elektriško podjetje za elektrifikacijo mesta in distribucijo električne energije izmenične napetosti, ki je predhodnik podjetja in skupine Elektro Maribor. 2. oktobra 1920 je bil daljnovod iz HE Fala, tedaj največje elektrarne v tem delu Evrope, prvič povezan s srednje in nizkonapetostnim omrežjem, kar pomeni tudi začetek distribucije električne energije izmenične napetosti v Mariboru in pozneje tudi v širši regiji.
Kot je v slavnostnem nagovoru poudaril predsednik uprave Elektra Maribor
mag. Boris Sovič, pomeni začetek distribucije izmenične napetosti pomemben tehnološki preboj in podlago za vzpon gospodarstva in blaginjo prebivalstva. Distribuirana električna energija izmenične napetosti je namreč takrat mestu in pokrajini omogočila razvoj javne razsvetljave, oskrbo stavb z električno energijo za vsakodnevne namene, v delavnicah in obratih pa uporabo električne energije kot primarni proizvodni vir ter tako kot eden glavnih vektorjev v 20. stoletju pomembno vplivala na razvoj gospodarstva in dvig življenjske ravni prebivalstva. Podobno vlogo ima po njegovih besedah električna energija tudi danes, pri čemer električna energija, kot ena najžlahtnejših oblik energije, ostaja pomembno gibalo razvoja tudi v 21. stoletju, ko v ospredje prihajajo prizadevanja za trajnostni razvoj in vzpostavitev nitzkoogljične družbe.
» Neprecenljivi sta strokovnost in odgovornost generacij sodelavk in sodelavcev družbe. Predanost zaposlenih izvajanju poslanstva družbe tudi v najtežjih terenskih, vremenskih in epidemioloških razmerah, v vojni in v miru, je zgled družbene odgovornosti, ki si zasluži pohvalo. Elektrifikacija je Mariboru in pokrajini omogočila dobre možnosti za razvoj in tako bo tudi v prihodnje. Zavedajoč se številnih izzivov, sprejemata družba in skupina Elektro Maribor svoj del odgovornosti za prihodnji razvoj v razmerah prehoda v nizkoogljično družbo. Soustvarjamo obsežne tehnološke spremembe, ki prinašajo tudi veliko novih priložnosti. Naš cilj je, da bodo v korist prebivalstva in gospodarstva ter družbenega in naravnega okolja. Tudi v prihodnje želimo prebivalstvu in gospodarstvu zagotavljati visokokakovostno električno energijo ter s tem zagotavljati visoko kakovost življenja in spodbujati gospodarski razvoj,« je sklenil mag. Sovič.
Družba se lahko pohvali z zavidljivimi rezultati
Mag. Boris Sovič je v nadaljevanju predstavil še nekaj ključnih kazalcev, ki potrjujejo, da Elektro Maribor sodi v sam vrh uspešnih slovenskih podjetij. Kot je povedal, je danes v Skupini Elektro Maribor, v katero sodita še podjetji Energija plus in Oven, zaposlenih 885 ljudi, ki skrbijo za skoraj 17 tisoč kilometrov omrežja in 3.600 transformatorskih postaj. Lani je opravila za 33 milijonov evrov investicijskih vlaganj in ustvarila 16 milijona evrov čistega dobička. Je druga največja družba za distribucijo elektrine energije v Sloveniji in peta največja po dodani vrednosti, pri čemer dodana vrednost na zaposlenega v Elektru Maribor presega 85,5 tisoč evrov. Z električno energijo v 74 lokalnih skupnostih na severovzhodu države oskrbuje skoraj četrtino slovenskega prebivalstva in ima 220 tisoč uporabnikov. Kot je povedal mag. Sovič, s povečanimi vlaganji za zdaj še uspešno sledijo vse večjim zahtevam uporabnikov, se pa s povečevanjem števila razpršenih virov povezanih v omrežje, samo lani so priključili 854 sončnih elektrarn, vse skupaj pa imajo priključenih kar 2.874 različnih proizvodnih virov, naraščajo tudi težave. Elektro Maribor sicer uspešno stopa po poti digitalizacije, ravno pred dnevi pa so dosegli pomemben mejnik pri nameščanju naprednih merilnih sistemov, saj je z njimi opremljenih že 90 odstotkov vseh merilnih mest.
Slovenija in Maribor stopata po poti trajnostnega razvoja
Slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor je izpostavil, da si življenja brez električne energije ni mogoče več predstavljati ter dodal, da bo njena vloga v prihodnje, če res želimo storiti korak v smeri trajnostnega razvoja še naraščala. OB tem je izpostavil, da slovensko elektrogospodarstvo po različnih kazalcih sodi v sam svetovni vrh, pri čemer gre zasluga temu tudi preudarnim in modrim odločitvam predhodnikov. »Prehod v nizkoogljično družbo je največji izziv in odgovornost sedanje generacije », je dejal Pahor in dodal, da, če obstaja katera država, ki ji je trajnostni razvoj pisan na kožo, je to Slovenija, zato ponujene priložnosti ne smemo zamuditi. Predsednik Pahor se je ob tej priložnosti okoli 3300 zaposlenim v slovenski elektrodistribuciji iskreno zahvalil za zagotavljanje nemotene oskrbe in požrtvovalno delo ob vse pogostejših vremenskih ujmah in tudi aktualni pandemiji, ter napovedal, da jim bo konec oktobra podelil jabolko navdiha.
Župan mestne občne Maribor Saša Arsenovič pa je v svojem nagovoru izpostavil, da vse rečeno potrjuje, da so v mestu že pred stoletjem imeli vizijo lastne oskrbe z električno energijo, ki jo je treba znova obuditi, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo ključen pogoj za nadaljnji razvoj lokalnega gospodarstva in mesta.
Obletnico zaznamovali tudi z donacijo in priložnostno znamko
Skupina Elektro Maribor slovi tudi po tem, da deluje družbeno odgovorno in rada priskoči na pomoč različnim dobrodelnim organizacijam in ustanovam. Ob stoletnici tokrat niso pozabili tudi na SNG Maribor, ki je lani slavilo podoben jubilej. Kot je povedal Bojan Horvat, direktor Energije plus, se jim je prav v teh, specifičnih in težkih časih za kulturne ustanove in ustvarjalce, zdelo pomembno, da v okviru danih zmožnosti priskočijo na pomoč. Tako so se, kljub neugodnim gospodarskim razmeram, ki so pustila posledice tudi pri njih, odločili za donacijo, ki jo je SNG Maribor namenilo prenovi razsvetljave prostorov. Priključno moč so zmanjšali za kar devetdeset odstotkov, s tem pa se bodo tudi bistveno zmanjšali stroški za porabljeno električno energijo, pri čemer naj bi po besedah Bojana Horvata, na leto lahko prihranili do deset tisoč evrov na leto.
Naj še omenimo, da je Pošta Slovenije ob stoletnici distribucije električne energije izmenične napetosti v Mariboru izdala priložnostno znamko, na kateri sta upodobljena hidroelektrarna Fala, daljnovod in ena prvih tedanjih transformatorskih postaj, ki obnovljena še danes oskrbuje uporabnike z električno energijo.