Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je skupaj z Centrom za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan predstavilo osnutek dolgoročne podnebne strategije do leta 2050.
MOP je osnutek Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 pripravil na osnovi zavez Pariškega sporazuma, Okvirja dolgoročne podnebne politike Slovenije »Slovenija in zdrav planet« in evropske uredbe o upravljanju Energetske unije in podnebnih ukrepov. Dokument je bil pripravljen v sodelovanju s Centrom za energetsko učinkovitost, Kmetijskim inštitutom Slovenije, Gozdarskim inštitutom Slovenije in PNZ svetovanje, projektiranje. Strokovne podlage so bile pripravljene v sklopu projekta LIFE Podnebna pot 2050. Slovenija si s strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. S postavljenim podnebnim ciljem zastavlja izziv in daje priložnost sektorjem, kot so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe (raba goriv v gospodinjstvih, storitvenem sektorju), odpadki ter raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo ter njihovim sektorskim politikam cilj doseganja skupnih neto ničelnih emisij do leta 2050. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050 (in 2040), ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte.
Vizija strategije je, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Na vplive podnebnih sprememb bo postala prilagojena in odporna družba z visoko kakovostjo in varnostjo življenja, ki izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevana pa bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, s čimer bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je ob tem poudaril, da doseganje neto ničelnih emisij Slovenije ni breme, ampak priložnost in odgovornost. Odgovornost do zanamcev in hkrati priložnost za vse deležnike. Ta priložnost naslavlja konkretne izzive sektorjem na vseh področjih, ki se jih podnebne spremembe tičejo. Pot do podnebne nevtralnosti pa hkrati ne sme ogrožati slovenskega gospodarstva in ne sme ogrožati standarda življenja ljudi, ampak ga mora nadgraditi. Izpostavil je, da gre za zavezo, ki sledi evropskim politikam na tem področju in poudaril velik pomen, da si Slovenija postavi cilj, ki ga lahko tudi doseže. Ta priložnost naslavlja konkretne izzive sektorjem na vseh področjih ki se jih tiče. Zato je to pomembna in zahtevna naloga resorjev, ki so vključeni v uresničevanje podnebne nevtralnosti, v obliki akcijskih načrtov in strategij. Poudaril je še, da je vizija strategije podnebna nevtralnost, zato je v osnutku veliko konkretnih zavez, kot so: učinkovito ravnanje z energijo, ohranjanje narave, krožno gospodarstvo, obnovljivi viri energije, trajnostna mobilnost, lokalno predelana hrana ter samozadostnost na nekaterih področjih (energetika in ravnanje z odpadki) in zagotavljanje zdrave pitne vode in hrane, kjer trenutno nismo samozadostni.
Poudaril je tudi, da so cilji po sektorjih zahtevni, saj je poleg zmanjšanja emisij za 80 do 90 odstotkov, treba povečati tudi ponore in ob tem izpostavil pomen trajnostne mobilnosti in ukrepov na področju spodbujanja javnega potniškega prometa, kolesarstva ter peš hoje. Po njegovih besedah je ključno, da vsi sektorji sledijo ciljem Dolgoročne strategije, saj izvajanje le-te ni le pristojnost MOP, temveč vseh resorjev.
Minister za okolje je govoril tudi o energetski varnosti in samooskrbnosti, tako v oblikah jedrske energije ali sintetičnega naravnega plina. Del dolgoročne strategije se nanaša tudi na odpadke, kjer je izpostavil ponovno rabo in preprečevanje nastanka odpadkov ter rabo odpadkov za energetsko izrabo omenil kot zadnjo opcijo.
V živahni razpravi so se udeleženci dotaknili tem ambicioznosti dolgoročne podnebne strategije, odgovornosti izvajanja in implementacije, pridobivanja sintetičnega naravnega plina, jedrske energije, financiranja poti do podnebne nevtralnosti, ponorov in gozdov, neambicioznosti ukrepov na področju kmetijstva, družbenih in političnih sprememb in načinov prilagajanja družbe na podnebne spremembe ter na spremenjen način življenja in navad posameznikov.
Za konec je minister mag. Andrej Vizjak poudaril, da je pri odgovornosti in ambicioznosti potrebno upoštevati vse deležnike, hkrati pa tudi realnost izvedljivosti ukrepov. Zato je še pozval k strpnemu dialogu in povabil zainteresirane javnosti k oddaji komentarjev k osnutku Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050, ki je še vedno v javni razpravi.