V Portorožu so se danes zbrali predstavniki vseh petih distribucijskih podjetij na že tretji strateški konferenci elektrodistribucije, ki je tokrat potekala v znamenju razprav o prihodnosti in vse večji digitalizaciji družbe. Uvodoma je predsednik GIZ distribucije električne energije mag. Bojan Luskovec izpostavil nekaj podatkov, iz katerih je mogoče razbrati, da distribucijska podjetja poslovne kazalce že nekaj zadnjih let izboljšujejo in se tako uvrščajo med uspešnejša slovenska podjetja. Po zadnjih uradnih podatkih iz konec leta 2015 je bilo v Sloveniji skoraj 941 tisoč odjemalcev, distribucijska podjetja pa so imela v lasti 64 tisoč kilometrov omrežja. Od tega naj bi bilo 44 odstotkov že v kablski izvedbi, kar uvršča Slovenijo med evropske države z visokim deležem poklabitve, uspešno pa poteka tudi zamenjava števcev z naprednimi merilnimi sistemi, pri čemer naj bi bilo konec leta 2015 takšnih že več kot 40 odstotkov, njihov delež pa se vsako leto poveča še za nekaj odstotkov. Zanimivi so tudi podatki o odjemu iz distribucijskega omrežja, ki naj bi v omenjenem obdobju znašal 10,6 TWh, pri čemer je bilo na omrežje v zadnjih letih priključenih tudi 531 MW razpršenih virov, posledično pa se je povečal tudi delež energije iz teh virov, ki skupno znaša že 11,4 odstotka.
Spodbudni so tudi finančni kazalci, pri čemer so bili prihodki distribucijskih podjetij leta 2015 v primerjavi z letom 2008 višji za 48,7 milijona evrov oziroma 5,4 odstotka, hkrati pa se je zmanjšalo tudi število zaposlenih, v obdobju od leta 2008 do 2010 za 3,2 odstotka, od leta 2011 do 2015 pa za 2,3 odstotka. Kot je dejal mag. Luskovec, vse te številke kažejo, da država, ki je večinski lastnik distribucijskih podjetij, ni nujno slab lastnik, vključenost podjetij v vrsto mednarodnih razvojnih projektov pa tudi potrjuje, da so ta kljub stoletni tradiciji razvojno naravnana. Ob tem je še izpostavil, da nenehne razprave o »politični» reorganizaciji elektrogospodarstva podjetja le obremenjujejo in je eksperimentiranje nepotrebno.
Na ta izziv je delno odgovoril slavnostni govornik v.d. generalnega direktorja direktorata za energijo mag. Jože Dimnik, ki je povedal, da vprašanja povezana s prihodnostjo energetiki redno obravnavajo na medresorskih skupinah in dodal, da večjih presenečenj na tem področju v kratkem ni pričakovati. V povezavi z razvojnimi priložnostmi je omenil tudi delo skupine za širokopasovne povezave, pri čemer naj bi te v skladu z vladnimi cilji bilo deležno sleherno gospodinjstvo, pri čemer pa za ta projekt obstaja precejšen interes zasebnih vlagateljev in posredovanje javnih podjetij kot kaže ne bo potrebno. Mag. Dimnik je še poudaril, da ob predstavitvi izhodišča za energetski koncept pričakuje odmevno razpravo, rezultat katere naj bi bila uskladitev ciljev glede doseganja deležev obnovljivih virov, dekarbonizacije družbe in učinkovitejše rabe energije.
Vključeni v vrsto mednarodnih raziskovalnih projektov
V nadaljevanju konference so predstavniki vseh petih distribucijskih podjetij v ospredje postavili razvojne načrte distribucijskih podjetij in predstavili nekatere evropske projekte s področja pametnih omrežij, kot so FLEX4GRID (Elektro Celje), Increase in Story (Elektro Gorenjska), slovensko japonski razvojni projekt (Elektro Maribor) in projekt Sunseed (Elektro Primorska), v katerih aktivno sodelujejo. Razvoj novih storitev in dodatne potrebe odjemalcev naj bi namreč bile v prihodnje tisti dejavnik, ki bo najbolj krojil prihodnost razvoja omrežij, zato je izvedba različnih pilotnih projektov, s katerimi naj bi odgovorili na ključna razvojna vprašanja, še toliko pomembnejša.
Kot so poudarili razpravljalci, postaja s prihodom digitalizacije pomembna predvsem uporabniška izkušnja ter aktivnosti, ki uporabnike spodbujajo k aktivnemu upravljanju z energijo, pri čemer pa bodo nujna tudi vlaganja v nadgradnjo omrežja.
Mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave GIZ distribucije električne energije in predsednik uprave Elektra Gorenjska: »Distribucije smo zaradi dejavnosti, ki jo opravljamo, na digitalno transformacijo že pripravljene. V razvojnih projektih aktivno soustvarjamo sisteme, ki bodo sposobni avtomatizirane in medsebojne komunikacijske povezave ter kakovostne obdelave velike količine podatkov. Digitalizacija je v distribuciji sedanjost in ne prihodnost. Že danes ji sledimo. Naša naloga je ustvariti aktivnega uporabnika in verjamem, da smo na dobri poti.«
Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana: »Danes je zaradi globalizacije in informatizacije pretok informacij izjemno pospešen, razvojni procesi so se spremenili, inovacijski cikli so bistveno krajši. Posledično se na elektrodistribucijskem omrežju pojavljajo popolnoma novi in drugačni uporabniki, obnovljivi viri, električna vozila, hranilniki energije, virtualne elektrarne itd. Ti imajo drugačne zahteve in pričakovanja kot odjemalci v preteklosti. Od distribucije, poleg zanesljivega omrežja, pričakujejo podatke, ki jih potrebujejo za svoje poslovanje oziroma prilagajanje. Zato moramo distribucije uvajati nove tehnologije, razvijati nove storitve in informatizirati poslovanje.«
Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor: »Dejavnost elektrodistribucije je od vseh elektroenergetskih dejavnosti uporabniku najbližje. Tisoči zaposlenih v slovenskih EDP vlagajo velike napore za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti, zanesljivosti in kakovosti oskrbe z električno energijo za varno in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema. EDP so tradicionalno nosilci razvoja. V 20. stoletju s širjenjem elektrifikacije ter v 21. stoletju s povezavo elektrifikacije in informatizacije v napredne storitve, priključevanje obnovljivih virov, daljinsko odčitavanje, omogočanje naprednih tarif, neto merjenje in individualizacijo komunikacije z uporabniki. Prav zato veliko vlagamo v izpolnjevanje visokih pričakovanj naših uporabnikov, zaposlenih, delničarjev in širše skupnosti.«
Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje: »Z digitalno transformacijo in posledično s spreminjanjem poslovnega modela poslovanja se v Elektru Celje ukvarjamo že nekaj let. Obnovljivi viri energije, E-mobilnost, avtomatizacija distribucijskega omrežja in uporaba sodobnih merilnih naprav pri odjemalcih sprožajo procese zbiranja, obdelave in izmenjave podatkov, na osnovi katerih izvajamo tehnološko optimizacijo delovanja distribucijskega omrežja in povečujemo njegovo učinkovitost. Ta se odraža tudi v ekonomiki njegovega delovanja. Posledica tega je vpeljava novega sodobnega informacijskega sistema. Le tako bo družba sposobna obvladovati elektroenergetsko infrastrukturo, hitro spreminjajoče se poslovne procese in optimizirati poslovanje tako distribucijskega omrežja kot podjetja samega.«
Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska: »V zadnjih dveh desetletjih predstavljajo nove tehnologije, povezane z digitalizacijo omrežja, izjemno pomemben dejavnik pri doseganju ključnih poslovnih ciljev. Digitalizacija omrežja nam omogoča zadovoljevati zahteve in želje vseh relevantnih deležnikov, na katere moramo biti pozorni v želji po doseganju poslovne odličnosti. V prvi vrsti so tu odjemalci, ki so vedno v središču naše pozornosti. Sledijo storitve po meri uporabnika in kakovostna oskrba, zaposleni in varnejše delo, družbeno okolje, v katerem delujemo z zmanjšanimi posegi v okolje in seveda delničarji.«
Digitalizacija prinaša nove priložnosti
S temi besedami bi lahko povzeli poglavitno misel nagovora ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki se je udeležil osrednje okrogle mize, ki je tokrat imela naslov Digitalizacija - izziv za distribucijski sistem električne energije. Kot je poudaril, je za svetlo prihodnost Slovenije bistvenega pomena uspešno povezovanje strategij na različnih področjih, pri čemer je strategija razvoja elektroenergetskega sistema, ki omogoča delovanje vseh drugih, ena ključnih. Digitalizacija družbe ni končen cilj, ampak le sredstvo, je dejal Koprivnikar, da bomo kot družba lahko bolj uspešni in imeli boljše razvojne priložnosti, da bomo lahko uvajali nove tehnologije in s tem tudi zviševali kakovost življenja.
Pri tem so temeljni elementi prihodnje digitalizacije družbe hitre komunikacije, dostopne vsakemu posamezniku, brezžična omrežja s platformami, na katere bo mogoče priključiti vse od e-vozil ter mobilnih, gospodinjskih in drugih naprav ter množica podatkov, ki zagotavljajo dostop do znanja in izobraževanja. Večino teh elementov že danes vsebujejo tudi distribucijska omrežja, z uvajanjem naprednih merilnih sistemov pa se bo njihov delež še povečeval, s tem pa tudi možnosti uvedbe številnih novih storitev, katerih zametki se v obliki pilotnih projektov kažejo že danes.
Pred nami so popolnoma novi koncepti energetske oskrbe in mobilnosti, je dejal Koprivnikar, vse nove tehnologije pa temeljijo na električni energiji kot temeljnemu energetskemu viru prihodnosti. Zato lahko upravičeno rečemo, da digitalizacija temelji na elektrifikaciji, prav tako pa, da si uspešnega razvoja energetike ni več mogoče predstavljati brez digitalizacije. S povezavo energetskega in komunikacijskih omrežij se odpirajo številne poslovne možnosti in Slovenija ima potrebno znanje, da lahko kot inovativen in inženirski narod nekatere rešitve, ki jih že uspešno uvajamo na različnih gospodarskih in družbenih področjih, uspešno predstavimo svetu, je sklenil minister Koprivnikar.