Elektrodistribucijska podjetja Slovenije, združenja v gospodarskem interesnem združenju, so danes v Novi Gorici pripravila strateško konferenco, na kateri so predstavili projekte, s katerimi utirajo pot zelenemu dogovoru. Dotaknili so se tudi aktualnih tematik na področju podražitev energentov, tehnološkega in kadrovskega razvoja ter trajnostnih načrtov in prizadevanj.
Konference so se poleg predstavnikov elektrodistribucij in drugih družb elektrgospodarstva udeležili predstavniki resornega ministrstva, regulatorja in upravljavca kapitalskih naložb (lastnika), pa tudi priznani slovenski in tuji strokovnjaki, ki so predstavili trende na področju razvoja elektrodistribucije.
Distribucijska omrežja pred izzivi prihodnosti
Distribucijska podjetja in omrežja so tista, od katerih se v času zelenega prehoda pričakujejo največje spremembe, poudarja Uroš Blažica, predsednik gospodarskega interesnega združenja elektrodistribucijskih podjetij Slovenije. Elektrodistribucijska podjetja so namreč v neposrednem stiku z odjemalci, zato se morajo temu prilagoditi in ustrezno spremeniti tudi omrežja. Omrežja bo treba okrepiti tako z vidika robustnosti kot digitalizacije in uvajanja naprednih tehnologij, pa tudi vlagati v nadgradnjo na področju fizične infrastrukture. To pomeni nekajkratno povečanje investiranja v distribucijska omrežja, kar bo za podjetja velik izziv.
SDH pričakuje povezovanje, usklajeno delovanje in sinergijo med EDP
Da morajo pri soočanju z izzivi prihodnosti elektrodistribucijska podjetja delovati usklajeno, povezano in sinergijsko, poudarjajo v Slovenskem državnem holdingu. Član uprave SDH Janez Tomšič je poudaril, da so elektrodistribucijska podjetja pred velikimi izzivi, saj SDH kot lastnik pričakuje optimizacijo delovanja, večje povezovanje petih distribucij in sinergijo. Ob pričakovani rasti odjema za 17 odstotkov do 2030 pričakujejo vlaganja v digitalizacijo, robustnost, hranilnike in infrastrukturo, ki bo omogočila realizacijo ciljev. Investicije bo zato treba vsaj podvojiti.
Lastnik prav tako pričakuje pospešeno, učinkovito in kakovostno izvajanje investicij, skladno z razvojnim načrtom, koriščenje vseh razpoložljivih nepovratnih sredstev, dezinvestiranje premoženja in dejavnosti, ki niso vezane na izvajanje GJS, zadolžitev do 3,5-kratnika kazalnika NFD/EBITDA, pa tudi prenos visokonapetostnih prenosnih daljnovodov na ELES in pravočasno izdajanje soglasij za priključitev naprav za samooskrbo. Ob tem pričakujejo tudi sodelovanje petih distribucij pri pripravi poenotene in usklajene strategije za razvoj informacijsko komunikacijske infrastrukture, izboljšanje učinkovitosti pri obvladovanju stroškov in aktivno iskanje in izvedbo sinergij na poslovnih in finančnih področjih.
Tomšič je še poudaril, da razpršenost elektrodistribucijskih podjetij ni optimalna in do določene mere zavira razvojni potencial. Da bi dosegli cilje zelenega prehoda, bo treba povečati učinkovitost razpoložljivih tehničnih sredstev in zagotoviti kritično maso kadrov. Hkrati podpirajo ustanovitev dveh delovnih skupin, tehnične in poslovne, znotraj združenja, ki bosta identificirali sinergijski potencial in možnosti za optimizacijo izvajanja dejavnosti distribucije.
Distribucijska omrežja kot hrbtenica zelenega prehoda.
Da se ravno elektrodistribucijska podjetja v največji meri soočajo z izzivi zelenega prehoda, je poudaril mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, saj se ta podjetja soočajo z uporabniki in njihovimi željami. Distribucijsko omrežje je hrbtenica razvoja družbe, je dodal, zato na ministrstvu snujejo zakonodajno okolje, ki bi nudilo podporo razvoju na tem področju.
Ob tem je dodal, da se povečevanje porabe električne energije nadaljuje in trenutno smo v zreli fazi elektrifikacije vsega, ob tem pa se večina dogaja na distribucijskem omrežju. Elektrifikacija je namreč tista, ki bo morala zagotoviti zeleni prehod in ustvarila podnebno odporno družbo. Temu se morajo prilagoditi omrežja, ki bodo omogočala še več razpršene proizvodnje električne energije, da se bo lahko več električnih naprav priključilo na omrežje. Ob tem je tudi sam dodal, da se morajo elektrodistribucijska podjetje pri svojem delovanju poenotiti, pri tem pa pričakuje tudi pomoč Elesa kot operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja.
Svetovni trendi elektrifikacije
Da smo v Evropi pri razvoju na področju elektrifikacije v velikem zaostanku, ja poudaril dr. Iztok Seljak, predsednik združenja Manager, ki poudarja, da je Evropska unija v začetku stoletja proizvajala več kot 30 odstotkov globalnega GDP, danes pa je delež alarmantno padel na 15 odstotkov. To pomeni, da bo treba krepko ukrepati, saj je evropski razvoj prehitela Kitajska. Ta nenehno izboljšuje svoje produkte, osredotoča se na x faktor, ki pomeni močno povečanje učinkovitosti, prevladuje pa že tako na področju solarnih panelov kot e-vozil, za katera načrtujejo doseg 1000 ali več kilometrov. Potencial, ki ga imamo, pa je vključevanje v dobavne verige EU, Japonske in Kitajske, je še dodal.
Potrebe po investicijah v omrežja močno naraščajo
Smo na kritični točki, saj bomo imeli v prihodnosti precej več elektrifikacije, zato ne moremo stagnirati, ampak vlagati v robustnost omrežij, je povedal Kristian Ruby, generalni sekretar združenja Eurelectric. Spremembe tako prihajajo na različnih področjih, od inputa, nihanj in vremena, do kibrentske varnosti.
Omrežja morajo zato biti robustna, odporna, varna in fleksibilna, da bi lahko zagotavljala varno, zanesljivo in cenovno dostopno energijo. Dodal je, da je treba zato regulatorjem in zakonodajalcem sporočiti, da potrebujemo hitrejše investicije, ob tem pa tudi zakonodajo, ki bo to omogočala, saj dozdajšnji tempo razvoja ne zadošča.
Da bi to dosegli, bi morali v evropska distribucijska omrežja vložiti 60 ali 70 milijard evrov, distribucijska podjetja pa bodo morala podvojiti ali celo potrojiti investicije v omrežja. To posledično zahteva tudi spremembe na področju kadrov, upravljanja, ter regulativne spremembe, ki bodo omogočile financiranje.
Pogled in vloga regulatorja pri doseganju ciljev zelenega prehoda
Mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, je predstavila zeleni prehod z vidika regulatorja, ki se na evropski ravni osredotoča na tako imenovani model 3D: digitalizacijo, ki je v interesu potrošnikov, dekarbonizacijo z najmanjšimi stroški in dinamično regulacijo. Tako regulatorji zeleni prehod med drugim naslavljajo tudi s presojanjem razvojnih načrtov distribucije in prenosa električne energije, ob čemer se izpostavlja ne le konvencionalni pristop razvoja omrežij, ampak tudi naslavljanje prožnosti in vključevanje uporabnikov pri uporabi omrežij.
Osrednji del svoje predstavitve je namenila prenovi obračuna omrežnine, o čemer je več informacij na voljo na tej povezavi.
Klimatske spremembe kličejo k pospeševanju razogljičenja
Da nas k zelenemu prehodu priganja narava, je izpostavila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je opozorila, da smo dejansko v podnebni krizi, saj se je planet že ogrel za 1,3 °C, Slovenija že za več kot 2 °C. Da bi dosegli cilj 1,5°C v svetu, pa bi morali izpuste zmanjšati za 43 odstotkov do leta 2030 in za kar 60 odstotkov do leta 2035. Trenutne zaveze držav medtem predstavljajo le dva odstotka zmanjševanja emisij.
Na voljo so že tehnologije, ki olajšujejo zeleni prehod: jedrske elektrarne, sončna in vetrna energija, vendar bi morali delež nizkoogljičnih tehnologij povečevati. Kapaciteto OVE bi morali povečati za 1000 GW letno, medtem ko nam je lani uspelo dodati le 300 GW. Ob tem je ključno, kot že večkrat poudarjeno, da morajo to omogočati tudi omrežja. Ustrezna infrastruktura je eden ključnih izzivov na tem področju.
Opozorila je še, da je energetika materialno potrošna, kar lahko povzroči ozka grla v dobavi. Pasti se zaveda tudi EU, kjer poudarjajo pomen razvoja omrežij, pa tudi denarja, saj mora Evropa najdi dodatni odstotek in pol BDP za razvoj na tem področju.
»Razogljičenje v Sloveniji niti približno ni v centru gospodarskega razvoja,« je še poudarila, zeleni prehod pa ni le problem energetike in prometa, svoje mora narediti tudi gospodarstvo in nenazadnje gospodinjstva.
Okrogla miza
Na prvi okrogli mizi pod taktirko Slavka Bobovnika so razpravljali o pričakovanjih deležnikov. Sodelovali so mag. Tina Seršen, državna sekretarka, pristojna za področje energetike, dr. Mitja C. Fabjan, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, Uroš Blažica, predsednik Skupščine GIZ DEE, dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in Boštjan Jerončič, predsednik upravnega odbora GZS Severno Primorske gospodarske zbornice.
Državna sekretarka Seršenova je poudarila, da je na ministrstvu že pripravljenih 63 milijonov evrov za investicije v omrežja, prav tako je za projekte na tem področju na voljo več 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Dr. Kajfež Bogatajeva je izpostavila tudi nekaj pozitivnih trendov zelenega razvoja: cene OVE padajo, pocenila so se tudi e-vozila, tudi spodbude za uvajanje OVE so pozitivne. Tehnologija je pripravljena, medtem pa ljudje na zeleni prehod še niso pripravljeni. Boštjan Jerončič je dodal gospodarski vidik: cena elektrike je bila v preteklosti ugodna, potem so sledile spremembe, ki se jim je gospodarstvo prilagodilo z zmanjšanjem porabe. Dr. Mitja Fabjan je predstavil kadrovsko problematiko in poudaril, da obstoječa delovna mesta ne smejo drugam, saj zaznavajo primanjkljaj delovne sile, zato si je treba prizadevati, da bi kadre obdržali. Uroš Blažica pa je predstavil še okoljski prispevek distribucijskih podjetij, ki gradijo omrežje, ki omogoča zeleni prehod odjemalcem. Tudi podjetja stremijo k temu, da so čim bolj zelena in zmanjšujejo izgube v omrežjih.
V razpravi so veliko pozornosti namenili tudi jedrski energiji, za katero so se načelno strinjali, da jo potrebujemo, hkrati pa bo treba premostiti obdobje do izgradnje JEK2 z uvajanjem obnovljivih virov energije in nadgradnjo omrežij.
Odpornost distribucijskega omrežja
Radko Carli iz družbe Elektro Primorska je predstavil odpornost distribucijskega omrežja na vremenske vplive in sposobnost priključevanja obnovljivih virov energije. Minulo leto je namreč postreglo z več naravnimi ujmami: januarja je težave povzročalo obilno sneženje in težek sneg, julija so sledila neurja z viharji, avgusta katastrofalne poplave. Posledice so bile tako prekinitve dobave električne energije kot številne poškodba nizko in srednjenapetostnih nadzemnih vodov (več kot 300 km) ter podzemnih kablovodov (70 km). Ocenjena škoda na distribucijskem omrežju v Sloveniji je znašala skupno 18,7 milijona evrov. Po začasni sanaciji omrežja in vzpostavitvi nujnega napajanja je sledila trajna sanacija, ojačitev in nadomestitev poškodovanega omrežja, kar so financirali iz odškodnin ter lastnih sredstev za investicije, morali so tudi prilagoditi investicijske načrte za minulo in letošnje leto. Ob tem ugotavljajo, da bodo morali tudi v prihodnje posodabljati distribucijsko omrežje in povečevati odpornost na zunanje vplive.
Med izzivi minulega leta je bilo tudi veliko število prispelih vlog za priključevanje samooskrbnih sončnih elektrarn. Konec leta 2023 je namreč ostalo več kot 22 tisoč neobdelanih vlog, ki jih nameravajo obravnavati do julija 2024. In medtem ko je bilo do konca 2023 priklopljenih 40.000 elektrarn, bi jih morali do konca letošnjega leta priklopiti še nadaljnjih 36.000 – torej skoraj toliko, kot je bilo vseh elektrarn do konca leta 2023.
Priložnosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost
Anže Vilman iz družbe Elektro Gorenjska je predstavil aktivnosti EDP pri črpanju sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki je sestavljen iz petih stebrov, dva od teh, zeleni prehod in RePowerEU, se nanašata tudi na krepitev omrežja. Zeleni prehod tako predvideva nadgradnjo distribucijskega omrežja z 838 novimi ali rekonstruiranimi transformatorskimi postajami ter izgradnjo novega nizkonapetostnega omrežja v dolžini 1300 km, za kar je med leti 2023 in 2026 predvidenih 80 milijonov evrov, vendar pa bo pravočasna izvedba znaten izziv. Projekt RePowerEU pa krepitvi srednjenapetnostnega omrežja namenja okvirno 20 milijonov evrov, predvideva pa izgradnjo 279 km novega ali rekonstruiranega omrežja.
Prizadevanja za pridobivanje kadrov
Zaposlovanje kadrov v novih razmerah je predstavila Mojca Potecin iz družbe Elektro Celje. Konec 2023 je bilo v distribucijskih podjetjih zaposlenih 3088 delavcev, je povedala, ključna izziva prihodnosti pa sta zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture in zadostno število izvajalcev del v poslovnih procesih. Pri tem se osredotočajo na razvoj organizacijskega znanja, ustrezno zaposlovanje, dvig izobrazbenega nivoja, morebitno angažiranost zunanjih izvajalcev in zeleni prehod z digitalizacijo. Ob tem upoštevajo trende, ki kažejo na zmanjševanje delavcev, zato sami iščejo in se borijo za ustrezni kader.
Finančni izzivi zelenega prehoda
Jernej Samec iz družbe KF Finance je predstavil zagotavljanje finančnega ravnovesja pri pospešenem investiranju. Izpostavil je neugodne dejavnike na tem področju, od epidemije Covid19 do energetske krize in inflacije. Vse to se je odražalo tudi v znižanju marže EBITDA, kar kaže, da omrežnina ne sledi povečanim stroškom poslovanja. Kljub finančnim omejitvam pa so podjetja beležila visoka investicijska vlaganja, naložbe pa so šle daleč preko dobičkov.
Ob povišanju obrestnih mer se povečujejo tudi stroški obresti, v prihodnje pa naj bi ta strošek le še naraščal. Medtem stroški EE opreme rastejo, kar zmanjšuje fizično realizacijo. Glede na predvideno izrazito povečanje investicij bo način financiranja znaten izziv. Po njegovi oceni bi iz lastnih sredstev lahko pokrili 40 odstotkov, nekaj z dolgom, skoraj polovico pa bo treba najti zunaj. Možnosti predstavljajo dokapitalizacija, povišanje omrežnine in pridobivanje nepovratnih sredstev.
Prenova tarifnega sistema
Mitja Prešern iz družbe Elektro Maribor je predstavil prenovo tarifnega sistema, ki zajema prenovo obračunavanja uporabe omrežij in zagotavljanja podatkovnih storitev. Poudaril je, da gre za celovito prenovo, ki vsebuje ekonomski, zakonodajni, tehnološki in družbeni vidik. Med ključnimi izzivi so kakovost zajema podatkov in vzpostavitev mehanizmov za zagotavljanje ustrezno nadomeščanje 15-minutnih podatkov. Definirali so deset ključnih vidikov uspešne uvedbe novega tarifnega sistema, ki zajemajo vse od pravočasnih in kakovostnih izvornih podatkov do nadgradnje spletne in mobilne aplikacije, koordinacije z deležniki na trgu z električno energijo in komuniciranja z uporabniki.
Izzivi zagotavljanja kibernetske varnosti
V času, ko se soočamo s številnimi kibernetskimi napadi, je Gorazd Rolih iz družbe Informatika predstavil zagotavljanje kibernetske varnosti. Elektroenergetska omrežja predstavljajo kritično infrastrukturo, zato je tveganja na tem področju nujno prepoznavati in obvladovati. Tveganja zajemajo napade z zlonamerno programsko opremo (fišing, ranljivosti, ransomware, kraja poverilnic, vodri, kraja podatkov), napade na industrijske nadzorne sisteme OT, SCADA, in napade onemogočanja storitev (DoS) ali distribuiranega onemogočanja (DDoS). Varnostno-operativni center je tisti, ki nadzoruje sisteme vseh distribucijskih sistemov, jih spremlja, preverja varnost in se odziva, ko je to potrebno. V enem letu VOC obdela več kot 77 milijonov dogodkov, od tega 14 kibernetskih dogodkov dnevno, število potencialnih incidentov pa znaša 15.
Zaključna okrogla miza
Strateško konferenco so zaključili z okroglo mizo, za katero so razpravljali mag. Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje, dr. Ciril Kafol, predstavnik Elektra Gorenjska, Urban Likozar, predsednik uprave Elektra Ljubljana, Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave Elektra Maribor, Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in mag. Darko Kramar, predstavnik Elesa.
Razpravljali so o energetski krizi, ki je zajela Evropsko unijo in odzivu nanjo, o tem, da je slovenski trg z elektriko del enotnega evropskega trga, zato pogled z vidika države ni primeren.
Ključni izziv elektrodistribucijskih podjetij je zagotovitev denarnih sredstev za investiranje, kar pomeni, da bi v prihodnosti lahko pričakovali višje omrežnine, saj bodo podjetja izčrpala druge možnosti. Vse večje tveganje pa je tudi na področju zagotovitve ustrezno usposobljenega kadra.
Pozornost so posvetili tudi povečanemu številu vlog za samooskrbne sončne elektrarne, ki so močno obremenile podjetja in naložbam v prihodnjih letih.