V družbi Elektro energija so se v letu 2014 lotili korenitih sprememb na področju organizacije in poslovanja družbe. Vodenje družbe je s 1. avgustom 2014 prevzel mag. Bojan Kumer, ki je bil imenovan za direktorja družbe za obdobje štirih let.
Mag. Bojan Kumer je svojo poklicno pot začel leta 2001 v podjetju Elektro Celje, kjer je dve leti kasneje prevzel funkcijo vodje nakupa in prodaje električne energije. Septembra istega leta je prevzel še vodenje Enote za trženje z električno energijo, s februarjem 2004 pa postal izvršni direktor trženja z električno energijo. Leta 2009 se je v podjetju GEN-I zaposlil kot vodja projektov za razvoj poslovanja v tujini. Aprila 2010 je prevzel vodenje Službe za prodajo v Sloveniji in dobavitelja GEN-I uspešno pripeljal do največjega dobavitelja električne energije v Sloveniji. Aktivno je sodeloval tudi pri uspešnem prodoru GEN-I na maloprodajni trg prodaje zemeljskega plina končnim kupcem. Od leta 2013 do konca julija 2014 je bil državni sekretar za področje energetike. Je magister znanosti.
Kako to, da ste sprejeli nov izziv?
Področje trgovanja z električno energijo mi je všeč še iz časov študija. Okoli leta 2000 je bil trg še bolj »inženirski«, šele kasneje je postal bolj »komercialen«. V Elektru Celje sem kmalu presedlal iz inženirja za razvoj na področje komerciale. Družba je opravila prvi tržni posel preko takratne slovenske borze in od takrat sem ves čas v stiku s trgom, to mi dogovarja. Nenehno je nekaj novega, področje je dinamično, zakonodaja se spreminja vključno z EU direktivami, tu so vedno novi energetski paketi … skratka zelo pestro področje. Nekateri mislijo, da je dovolj, da si v tem poslu ekonomist, vendar je dobro, da imaš tudi energetsko sliko, da razumeš širše poslovno energetsko okolje, kako funkcionira elektroenergetski sistem, kateri so deležniki, kakšna je vloga posameznega deležnika v sistemu …, skratka, pomembna je celotna slika.
Kako hitro vam je bilo jasno stanje družbe?
V drugi polovici leta 2014 je postalo jasno , da bo končni poslovni rezultat družbe izven okvirjev načrtovanega in da je nujno takoj začeti sprejemati odločne ukrepe za izboljšanje stanja. Slab poslovni rezultat je bil predvsem posledica doseganja nižje bruto marže načrtovane za leto 2014, kar je po mnenju Kumra rezultat zelo zaostrenih pogojev na veleprodajnem in maloprodajnem trgu električne energije, nizkih cen energentov in predhodnih nakupov električne energije po bistveno višjih nabavnih cenah od trenutnih tržnih. Med vzroki negativnih rezultatov navaja še slabo plačilno disciplino kupcev, nezadostno upravljanje s tveganji v poslovanju družbe, previsoke stroške ter neoptimalno organizacijsko strukturo. Ukrepi, ki so jih v prejšnjega pol leta načrtovali, sprejeli in začeli izvajati, že prinašajo rezultate. Elektro energija spet posluje pozitivno.
Kaj so vaše prioritete po prevzemu mesta direktorja družbe? Na kakšen način jih nameravate izpolniti?
Prioritetnih ukrepov je več. Z nadgradnjo znanja in ponovno revizijo interne politike tveganj smo vzpostavili ustrezne mehanizme za obvladovanje tveganj in izvedli potrebne korake k zmanjšanju obstoječe izpostavljenosti. Z rednim spremljanjem kazalcev cenovnih tveganj in bolj aktivnim upravljanjem portfelja zagotavljamo čim večjo donosnost ob dolgoročno sprejemljivih tveganjih. Za potrebe celovitega spremljanja kazalnikov uspešnosti družbe tako na prihodkovni kot stroškovni strani smo vzpostavili samostojno funkcijo kontrolinga. Začeli smo z racionalizacijo stroškov in jih uspeli na vseh področjih poslovanja družbe znatno znižati. Izvedli smo projekt reorganizacije s postavitvijo nove organizacijske strukture s ciljem prilagoditve ostrim razmeram na trgu. Pripravili smo novo sistemizacijo delovnih mest, ki bo omogočala bolj učinkovito nagrajevanje motiviranih in uspešnih sodelavcev. Posvetili smo se optimizaciji internih procesov s poudarkom na analitični in informacijski podpori prodaji in upravljanju portfelja. To vključuje večjo avtomatizacijo in standardizacijo posameznih korakov na podlagi boljšega izkoriščanja obstoječih informacijskih orodij CRM (podpora prodajni funkciji) in ETRM (podpora funkciji trgovanja, upravljanja portfelja in upravljanja tržnih tveganj) ter posledično tudi hitrejše in kvalitetnejše interne komunikacije.
Ste ukrepe izvajali sami ali tudi s pomočjo zunanjih izvajalcev?
Vse ukrepe smo speljali sami. Imamo dobro, kompetentno, mlado ekipo, ki potrebuje le priložnost. Najhujši meseci so za nami.
Kaj je vaša vizija družbe Elektro energije?
Naš lastnik je lani intenzivno iskal primerne strateške partnerje za vstop v lastniško strukturo Elektro energije. Vsekakor je naša želja, da v letu 2015 pride do tovrstne odločitve. Strateško partnerstvo bi zagotovo pomenilo nov razvojni zagon, nove priložnosti in dolgoročno uspešno poslovanje. Strateški cilji družbe so predvsem v krepitvi upravljanja portfelja energentov. Z rednim spremljanjem trga energentov in dopolnjevanjem portfelja z najbolj zanesljivimi viri, zagotavljamo vedno najbolj zanesljive vire za naš portfelj. Želimo ohraniti tržni delež pri prodaji končnim odjemalcem v Sloveniji, kar pomeni zaupanje odjemalcev. Zato si s transparentno komunikacijo in vzdrževanjem najbolj zanesljive ponudbe na trgu prizadevamo, da bi zaupanje ohranili. V koraku s potrebami naših odjemalcev si prizadevamo za smiselno širitev naše ponudbe energetskih storitev in zagotavljamo, da smo partner, ki je v vsakem trenutku sposoben odgovoriti na potrebe trga. Naše delovanje je usmerjeno v zagotavljanje stabilnosti podjetja, hkrati pa si prizadevamo za rast in razvoj v dobro deležnikov in našega širšega družbenega okolja.
V kakšni fazi je združevanje z GEN-I?
Trenutno še čakamo na odločitev Agencije za varstvo konkurence, ki presoja dopustnost strateškega povezovanja v obliki vstopa družbe Gen-I v lastniško strukturo družbe Elektro energije. Strateško partnerstvo je za nas ključnega pomena zaradi zagotovitve finančne ustreznosti (svež kapital), zagotovitve ustreznih instrumentov zavarovanja, ki jih zahteva sama narava poslovanja (bančne garancije, poroštva) in zagotovitve pogojev za stabilno in dobičkonosno poslovanje v prihodnje.
Kje vidite dolgoročno rast podjetja?
Prepričan sem, da bomo z znanjem, nadaljevanjem trdega dela in s kvalitetnimi storitvami in produkti za naše odjemalce uspešno ohranjali tržni delež na slovenskem maloprodajnem trgu in ga na posameznih segmentih uspeli tudi povečati. Pri tem nam bo v pomoč nadaljnji razvoj analitičnih orodij in informacijske podpore, kar nam bo omogočalo boljšo podporo pri prodaji in pravočasno zaznavanje sprememb na veleprodajnem trgu ter posledično učinkovito izvajanje trgovalnih aktivnosti za potrebe kvalitetnega in aktivnega upravljanja portfelja. K bolj učinkovitemu delovanju družbe bo prispevala tudi reorganizacija družbe, ki bo z večjo centralizacijo funkcij stroškovno uspešnejša, bolj odzivna in še bolj usmerjena na končne odjemalce in trg. Verjamemo v ponovno stabilno rast bruto marže. To lahko že podkrepimo z zastavljenim gospodarskim načrtom družbe za leto 2015 ter že sklenjenimi posli za leto 2015 in naprej. Zaupam, da bomo zadovoljstvo in zaupanje naših odjemalcev še povečevali, hitro premostili težave preteklega leta in se uspešno spopadli z izzivi prihodnjih let. Z veseljem lahko trdim, da smo že na poti uspešnega nadaljevanja poslanstva, za katerega je bila Elektro energija tudi ustanovljena.
Pripravljate za odjemalce kakšno novo ponudbo?
Zavedamo se, da je potrebno danes ponudbo za gospodinjske odjemalce vezano na intenzivno konkurenco kot smo ji danes priča na segmentu dobave energentov v Sloveniji in zahteve odjemalcev nenehno prilagajati zahtevam trga in pričakovanjem, željam in potrebam odjemalcev. Zato s konkurenčno ponudbo sledimo potrebam svojih zvestih odjemalcev. Še posebno ugodno ponudbo nudimo odjemalcem s porabo nad 5.000 kWh/letno, lastnikom toplotnih črpalk in lastnikom električnih vozil, odjemalcem, ki se odločijo za skupno dobavo elektrike in plina ali za sinergijo s partnerskimi podjetji. Lahko se odločijo za zeleno energijo iz obnovljivih virov energije. Ponujamo storitev Vklopi prihranek z do 40 odstotnim prihrankom pri ceni elektrike. Račun lahko odjemalci prejemajo le v elektronski obliki ali plačujejo račun preko trajnika in skupni račun za električno energijo in zemeljski plin, za kar so dodatno nagrajeni.
V kratkem bomo odjemalcem ponudili nakup toplotnih črpalk in IR panelov za energetsko varčno ogrevanje prostorov. Lastnikom električnih avtomobilov zagotavljamo ugodne cene električne energije, v kratkem pa jim bomo ponudili tudi možnost namestitve domače polnilne postaje. Odjemalcem bomo ponudili izdelavo energetske izkaznice, razmišljamo pa tudi o ponudbi vedno dosegljive in hitro odzivne asistence za pomoč našim odjemalcem.
Poslovnim odjemalcem svetujemo pri učinkoviti rabi energije in brezplačno posredujemo pri sklepanju pogodb o dostopu do distribucijskega omrežja. Obrtnikom in manjšim podjetnikom z ugodno ceno električne energije in zemeljskega plina pomagamo k lažjemu poslovanju in omogočamo hitrejši razvoj, imetnikom kartice Mozaik pa nudimo še dodatne ugodnosti. Poslovnim odjemalcem nudimo sodobne podatkovne storitve za nadzor podatkov o dinamiki odjema za učinkovito in enostavno spremljanje odjema električne energije. Kot prvi v Sloveniji že drugo leto zapored sodelujemo pri zagotavljanju terciarne rezerve za sistemskega operaterja (ELES) z virtualno elektrarno.
Kako to, da ste se lotili virtualne elektrarne? Načrtujete uporabo še kakšnih drugih novih tehnologij?
Sodobni pristopi upravljanja distribucijskega elektroenergetskega omrežja omogočajo boljšo izkoriščenost in zanesljivost, npr. z aktivnim vključevanjem oz. zmanjševanjem odjema, s premikanjem odjema v čase, ko je to najboljše z vidika obremenjenosti omrežja. Storitev virtualne elektrarne je namenjena industrijskim odjemalcem električne energije, ki lahko prilagajajo oziroma premikajo odjem ali proizvodnjo električne energije v času in so za to finančno nagrajeni. Prilagajanje odjema električne energije pomeni kratkoročni zamik, premik ali zmanjšanje odjema električne energije po v vnaprej dogovorjenem nekajurnem času (blok 2 h) nekajkrat letno. Za izvedbo in vsakokratno aktiviranje prilagajanja odjema ali proizvodnje električne energije prizna Elektro energija industrijskim odjemalcem primerno finančno korist, ki je višja od dejanskih stroškov, ki jih ima industrijski odjemalec v času aktiviranja prilagoditve odjema.
Elektro energija je kot zavezanec po Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije, sprejeti konec leta 2014, zavezana, da zagotovi 0,75 % oz. 0,25 % (leto 2015) prihranka energije glede na vse prodane količine energentov v preteklem letu. Glede na veliko zanimanje in interes poslovnih partnerjev s katerimi Elektro energija že sodeluje oz. jim že dobavlja električno energijo in tudi potencialnih odjemalcev energentov, smo se odločili, da bomo v večjem delu prispevali k realizaciji ukrepov za zmanjšanje rabe energije predvsem tam, kjer so prihranki, gledano na vrednost investicije, veliki oz. so dolgoročno ekonomsko upravičeni. S tem načinom želimo še dodatno spodbuditi učinkovito rabo energije predvsem pri tistih končnih odjemalcih, kjer poraba električne energije predstavlja znaten oz. pretežen strošek. V ta namen družba že sodeluje z različnimi poslovnimi partnerji tako izven kot znotraj skupine Elektro Ljubljana na področju svetovanja, uvajanja novih storitev in produktov. Želimo, da učinkovita raba pri naših končnih odjemalcih ni le naš skupni cilj do leta 2020, pač pa da postane del našega vsakdanjega življenja in zavedanja, ki pomeni ob zmanjšanju stroškov za električno energijo predvsem dolgoročno skrb za okolje oz. zmanjšanje izpustov CO2.
Kaj so glavne konkurenčne prednosti vaše družbe?
Skoraj 120 letna tradicija oskrbe z elektriko; strokovno znanje, izkušnje, veščine in motiviranost zaposlenih, ki so na voljo preko brezplačne številke klicnega centra in poslovalnic v Ljubljani, Novem mestu, Trbovljah in Kočevju; zaupanje naših odjemalcev, skupaj več kot 236.000 (konec leta 2014); stabilen in velik portfelj gospodinjskih in poslovnih odjemalcev; ponudba več energentov: električne energije in zemeljskega plina; sistem grajenja lojalnosti preko različnih ugodnosti za naše odjemalce; kot prvi v Sloveniji že 10 let ponujamo odjemalcem 100 % čisto energijo – Zeleno energijo; dolgoletna podpora humanitarnim projektom – družbena odgovornost.
Ali po vstopu na trg zemeljskega plina načrtujete v prihodnje še kakšne druge strateške spremembe?
Naša temeljna dejavnost je prodaja energentov končnim kupcem, katerim želimo zagotoviti celostno storitev in ponudbo po konkurenčnih cenah. V dinamičnem okolju gre pri tem za stalen proces izboljšav na celotni vrednostni verigi podjetja, od funkcije trgovanja in upravljanja portfelja, ki zagotavlja širok nabor produktov električne energije in plina po konkurenčnih pogojih, do funkcije prodaje, kjer se stalno prilagajamo spreminjajočim potrebam naših kupcev. Tako na trgu na debelo kot na trgu na drobno bo tudi v prihodnje naše delovanje usmerjeno na obstoječa trga energentov. Z naprednimi rešitvami želimo dodatno utrditi naš položaj na trgu električne energije, zaupanje kupcev v naše storitve pa še bolj razširiti na plinski trg.
Kje že nastopate v tujini in ali se vam obetajo še kakšni novi trgi in dejavnosti v tujini?
Trenutno smo prisotni na vseh ključnih tujih trgih, ki zagotavljajo konkurenčne pogoje nabave elektrike in plina. V prihodnjem obdobju ne načrtujemo širjenja na nove trge v tujini. Bomo pa še naprej usmerjeni na tuje trge, saj zagotavljajo optimalne nakupne pogoje za naše kupce.
V medijih je bilo objavljeno, da je bil na zadnjih dveh razpisih ponudnikov izbran HEP. Kako to komentirate?
Slovenski trg je zelo odprt ter transparenten in skoraj nima ovir za vstop trgovcev ali dobaviteljev iz evropskega prostora. To je za slovenskega potrošnika samo dobra novica, hkrati pa dobra novica za Slovenijo. Konec koncev bi lahko Slovenija postala nek »hub« za trgovce z energenti, podobno kot je Luxemburg za banke ali Berlin stičišče IT platform. Slovenija ima zelo dobro geostrateško energetsko lego, ki jo verjetno znajo drugi še bolj ceniti kot jo mogoče mi sami. Tu se mešajo vzhodni in zahodni energijski tokovi ter severni z južnimi. Smo na stičišču JV Evrope z zahodno. Če se bomo uspeli čim prej povezati preko prenosnih poti z Madžarsko, bomo imeli resnično idealno strateško lego kar se tiče energetskih tokov. Kar se tiče ponudbe, imamo precej posebno situacijo, ker imamo veliko število ponudnikov na majhnem prostoru. Zato imamo enega med najbolj konkurenčnimi trgi znotraj Evrope. Vendar vsi dobavitelji nimamo enakih pogojev, nekateri pa imajo istega lastnika in si med seboj neizprosno konkurirajo, kar je na nek način naravno in dobro za konkurenco. »Napadajo« pa nas igralci, kjer so zadaj močne države, to so velika elektrogospodarstva ali velik kapital.
Kako doseči vizijo Slovenije na tem področju, o kateri govorite?
Veliko smo že naredili na zakonodajnem področju s sprejetjem Energetskega zakona. Dejansko smo odstrli vse birokratsko-administrativne ovire za vstop katerega koli trgovca, dobavitelja v slovenski prostor. Prenosne poti so vzpostavljene, Eles kot sistemski operater izvaja še zadnje investicije na interkonekcijah, predvsem z Madžarsko. Ko se bo to zgodilo, se bo spet odprl cel nov potencial za trgovanje z vzhodnim blokom in spajanje trgov. Tako bi lahko nastal nekak enotni trg sosednjih držav.
Kje vidite rešitve problema preveč ponudnikov?
Konkurenca je iz leta v leto hujša. Imamo pet dobaviteljev pod istim lastništvom in eden drugega »jemo«, na koncu pa ima lastnik od tega čedalje manj. Če bi bil jaz lastnik, bi se vprašal, kaj se počne z njegovo lastnino. V slovenski energetiki se težko kaj spremeni, od lastništva, do prodaje. Veselilo me je, da naš lastnik išče možnost strateškega povezovanja za našo družbo. To se zelo dobro ujema z mojim mišljenjem, da če želimo dolgoročno dobro naši družbi, se je treba dolgoročno stabilizirati. Smo ena najmanjših bilančnih skupin na trgu in če želimo tekmovati z evropskimi globalnimi giganti, je nujno strateško povezovanje. Verjamem, v večjo stabilnost Elektro energija, če bi uspel lastniški vstop družbe GEN-I v njeno lastništvo. Potem bi skupaj lahko dobili slovenskega igralca, ki bi lahko pariral ne samo v slovenskem prostoru, pač pa tudi večjim globalnim igralcem zunaj naših meja, kot so Verbund, Enel, HEP, Elektroprivreda v Srbiji …, kjer se trg odpira. To so priložnosti, tu je veliko prostora. Vse te pozitivne učinke bi seveda prenesli na odjemalce, zato je to zanje dobra novica.
Kam gre vizija evropskega trga?
Gre v smer poenotenja trga. Tudi pri nas se je že zgodilo spajanje trgov z Italijo, zdaj se pripravljajo še druga spajanja trgov (s Hrvaško ...). Ko smo to naredili, se je tudi Slovenija bolj odmaknila od cen, ki veljajo na celinskem trgu. Referenčna cena na borzi, ki velja za celinski del Evrope, se pravi leipziška borza EEX, je s slovensko borzo že 20 % in več narazen, višja, prej pa sta bile zelo blizu. Mi posledično kupce že izobražujemo, da je za slovenski trg referenca bolj madžarska borza.
Kako nujno potrebujemo nov, svež energetski koncept Slovenije? Kdaj si ga lahko obetamo? Kako bi ocenili dosedanjo slovensko energetsko politiko? Katera so najbolj problematična področja?
Pogosto smo bili napadeni, zakaj smo se lotili najprej zakonodaje, šele potem pa koncepta, strategije, pravilno in logično pa bi bilo obratno. Stanje, ki ga imamo danes v energetiki v Sloveniji, je stanje brez kompasa oz. kurza. Zakonodaje smo se lotili najprej, ker so nam pretile velike tožbe in odškodnine zaradi zamujanja implementacije EU direktiv, ki smo jim nato ušli za šivankino uho. Kaznim smo ušli dobesedno »v urah«, saj je senat sodišča v Bruslju že začenjal postopek zasedanja in je bila naša tematika blizu odločanja. Ko bi pa enkrat odločil, potem bi veljala kazen od tistega dneva naprej in bi Slovenija plačevala dnevno kazen. To je bil glavni razlog, da smo takrat šli naprej v sprejemanje EZ in še danes sem prepričan, da smo ravnali pravilno. Zakon smo tako sprejeli in se izvaja, prinesel pa je večje poenotenje energetskega prostora s strani zakonodaje. Poenotili smo področje OVE, URE, energetski, okoljski del, energetsko infrastrukturo, ves energetski del smo dali na isti imenovalec. Tako smo dejansko dobili dokaj obsežen energetski zakon in prav je tako. Sočasno smo jasno povedali, da dolgoročno v takšni obliki zakon ne bo mogel obstati, ker bo naravno razpadel na posamezna področja OVE, URE, saj se bodo te vsebine različno spreminjale in bodo dolgoročno nastali posebni zakoni iz tega naslova. Vendar, preden razpadejo, je dobro zadeve prej poenotiti. Ko smo se pogovarjali z energetskimi strokovnjaki, so rekli, da je to prava pot.
Zdaj pa je čas za energetski koncept. Ko smo se ga aprila 2014 lotili, je kasneje padla vlada, v tekočih poslih pa projekta ni bilo možno nadaljevati. Nova vlada in ekipa na pristojnem ministrstvu ima odgovornost, da mora dati osnutek koncepta v javno obravnavo. Za koncept je dovolj 10-15 strani prave vsebine, nato še priloge in izračune. Bom zelo presenečen, če bo prej sprejet kot konec leta 2016. To je realni rok, če vemo, kaj vse mora koncept prestati v procesu sprejemanja, tj. vladno proceduro, pa še parlamentarno pot, pred vladno proceduro pa mora dati čez še tj. test javnosti. Kot državni sekretar sem si zelo želel, da bi bil energetski koncept nacionalni konsenz energetike v Sloveniji. Smo ena redkih evropskih držav, ki ga še nismo dosegli. Ne vemo, kaj želimo kot država, vedno smo bili podvrženi lokalnim interesom. Zdaj je prišel čas, da lokalne interese, ki resnici na ljubo so več ali manj kar dobro zadovoljeni, podredimo željam države, ker na koncu čutimo državno politiko vsi prebivalci Slovenije. Koncept je pisan in mora biti pisan za Slovenijo in ne le za en del Slovenije. Koncept mora odražati jasen kurz, bolj kot bo jasen, bolj bo dobro za Slovenijo, hkrati pa to pomeni na drugi strani veliko nevarnosti, ker se v njem določeno število akterjev ne bo prepoznalo in ti bodo želeli uveljavljati svojo vlogo in želje ter jih bodo argumentirali na različne načine. Jasno mora biti, da koncept pač ne more biti spisek vseh želja. Vemo, da je TEŠ 6 danes dejstvo, obratovanje NEK je podaljšano do 2043, to so dejstva, cilji OVE in URE so znani, kar veliko mejnikov je torej določenih. Imamo malo manevrskega prostora. In v tem manevrskem prostoru moramo delati, če se tako izrazim. Upam predvsem, da bodo pripravljavci koncepta gledali na koristi končnega odjemalca, slovenskega potrošnika, ki bo račune moral plačati. Nima smisla, da se gremo sofisticirano energetiko, račune pa imamo takšne, da pošiljajo ljudi v vrste na Rdečem križu. Tu bi energetika zgrešila svojo vlogo in poslanstvo. Če bo energetska intenzivna industrija odšla v tujino, bomo izgubili delovna mesta. Dajmo poiskat konsenz, da energetski koncept ovrednotimo ekonomsko, kaj si lahko privoščimo, kaj lahko odjemalec v Sloveniji še plača in na podlagi teh številk, sprejmimo odločitve. Resnično je nujno, da dosežemo nacionalni konsenz na področju energetike. Lahko gremo po različnih poteh, ampak ubežati evropskim energetskim ciljem ne bomo mogli. Sam menim, da je naša prava pot v nizkoogljični družbi, samo z OVE ne bo šlo, saj vseeno vsaj še nekaj let potrebujemo tudi druge močne podporne točke energetskega sistema.
Vladimir Habjan