Evropska komisija je sprejela predlog, ki spreminja direktivo o jedrski varnosti iz leta 2009.
Strožji varnostni predpisi bodo pripomogli k temu, da se nesreče, kot je bila tista v Fukušimi, v Evropi ne bodo zgodile. Zagotovili pa bodo tudi čim bolj učinkovito odzivanje, če bi do jedrske nesreče kljub temu prišlo. Novi predlog opredeljuje varnostne cilje za vso EU, ki bodo znatno znižali tveganja ter zaščitili ljudi in okolje, saj je po mnenju komisije varna proizvodnja jedrske energije življenjskega pomena za vse Evropejce.
Predlog med drugim predvideva vzpostavitev sistema rednih evropskih medsebojnih strokovnih pregledov, povečanje preglednosti v zvezi z jedrsko varnostjo in okrepitev pooblastil nacionalnih regulatorjev, kar pomeni, da je predlog direktive usmerjen v stalno izboljševanje jedrske varnosti po vsej EU.
Tako bodo morale države članice zagotoviti, da bodo radioaktivni izpusti v okolje praktično izključeni, pravno zavezujoči pa bodo postali pregledi jedrskih elektrarn vsakih šest let po vsej EU. Države članice bodo skupaj določile eno ali več tem in skupno metodologijo za preglede, ki jih bodo opravile mednarodne skupine. Države članice so odgovorne tudi za izvajanje priporočil, v primeru zamude ali neupoštevanja priporočil pa lahko Evropska komisija organizira kontrolni obisk v posamezni državi.
Vsaka jedrska elektrarna bo morala opraviti občasni nacionalni varnostni pregled najmanj vsakih deset let in poseben varnostni pregled, kadar bo šlo za možnost podaljšanja življenjske dobe. Vse nove jedrske elektrarne bo treba projektirati tako, da poškodba reaktorske sredice ne bo imela posledic zunaj obrata. S predlogom direktive bosta zagotovljeni tudi pripravljenost in odzivanje na izredne razmere na lokaciji objekta: vsaka jedrska elektrarna bo morala imeti center za odzivanje, ki bo zaščiten proti radioaktivnosti in potresom ali poplavam, ter izvajati stroge smernice za ravnanje v primeru nesreč.
Predlog direktive predvideva neodvisnost nacionalnih regulativnih organov pri sprejemanju odločitev, zagotovil pa bo še, da politični, gospodarski ali družbeni interesi ne morejo prevladati nad varnostnimi cilji. Kar zadeva preglednost, bodo morali nacionalni regulativni organi in upravljavci obratov pripraviti strategijo, v kateri bo opredeljen način obveščanja javnosti v primeru nesreče in tudi v obdobju običajnega delovanja obrata. Strategijo pa bodo morali tudi objaviti. Poleg tega bodo imeli državljani možnost sodelovati v procesu odločanja pri izdaji dovoljenja za novo jedrsko elektrarno.
Kot je ob tem dejal evropski komisar za energetiko Günther Oettinger, se morajo države članice odločiti, ali želijo proizvajati jedrsko energijo. Dejstvo pa je, da v Evropi že zdaj deluje 132 jedrskih reaktorjev. Zato je naloga komisije, da zagotovi, da bo prav v vseh varnost prednostna naloga. (pb)