Obnovljivi viri energije zajemajo vse večji delež proizvodnje električne energije v svetu. Rast obnovljivih virov energije je hitrejša kot kadarkoli v zadnjih treh desetletjih, so pri Mednarodni agenciji za energijo zapisali v poročilu o obnovljivih virih energije za 2023. Če bomo s tem ritmom nadaljevali, dodajajo v poročilu, bomo lahko dosegli cilije potrojitve proizvodnje energije iz teh virov do leta 2030, ki so si jih zadale vlade na nedavni konferenci COP28.
Levji delež OVE namestili na Kitajskem
V lanskem letu smo v svetu pridobili dodatnih 510 GW proizvodnih zmogljivosti iz obnovljivih virov energije, kar je 50 odstotkov več, kot v letu poprej. Tri četrtine teh zmogljivosti predstavljajo sončne elektrarne. Največ jih je zraslo na Kitajskem, kjer so v letu 2023 naročili več sončnih elektrarn kot na celotnem svetu leta 2022. Na Kitajskem so v primerjavi z letom poprej prav tako umestili za 66 odstotkov več vetrnih elektrarn.
Kljub prevladi Kitajske na področju umeščanja obnovljivih virov, pa rekordne deleže dosegajo tudi nove zmogljivosti v Evropi in Združenih državah Amerike.
Trendi rasti se nadaljujejo – delež OVE naj bi do 2025 presegel premog
Rast deleža obnovljivih virov energije v proizvodnji elektrike naj bi se nadaljevala tudi v prihodnje. V obdobju od 2023 do 2028 naj bi se svetovne zmogljivosti OVE povečale na 7.300 GW. Levji delež, kar 95-odstotni, pripada vetrni in sončni energiji.
Medtem obnovljivi viri energije že prehitevajo premog in do začetka leta 2025 naj bi postali največji vir svetovne proizvodnje električne energije.
Kljub rasti v zadnjem letu, dodajajo v poročilu, pa moramo v svetu do leta 2030 delež OVE še intenzivneje povečevati, da bi dosegli cilje potrojitve, ki so si jih države zastavile na konferenci COP28. Glede na trenutne trende se bo delež OVE do leta 2030 namreč povečal za dve in pol krat, kar še vedno ni dovolj, da bi dosegli zastavljene cilje.
Makroekonomski izzivi: financiranje OVE v razvijajočih in državah v razvoju
Razvoj na področju sončnih in vetrnih elektrarn je njihovo ceno znižal in danes je gradnja proizvodnih zmogljivosti OVE nižja od gradnje novih premogovnih elektrarn. Vendar, kot poudarja izvršni direktor agencije Fatih Birol, največji izziv predstavlja financiranje projektov OVE v razvijajočih in državah v razvoju – mnoge med njimi namreč ostajajo na obrobju novega energetskega gospodarstva.