Stroka za čimprejšnje sprejetje dokumenta

Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED je pripravilo javno razpravo o tranziciji elektroenergetike v luči EKS, saj želijo s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami prispevati h kreiranju strategije energetskega razvoja z upoštevanjem stroke in realnimi zmožnostmi naše družbe, je ob začetku udeležence nagovoril predsednik združenja mag. Marko Hrast. Kot je dejal, je potrebno vedeti, da elektroenergetika predstavlja temelj razvoja celotnega človeštva in predstavlja gibalo, brez katerega si 20. in začetka 21. stoletja sploh ne bi mogli zamisliti. Danes je svet postavljen pred novo paradigmo, kjer moramo razvoj usmeriti v takšno smer, da bo vzdržna in temu mora slediti tudi elektroenergetski sistem. Elektroenergetika je bila vedno zagotovilo stabilnosti, zanesljivosti in predstavljala kakovost, na katero smo se lahko zanesli. Da bi bilo tako tudi v bodoče, moramo naš razvoj in naše cilje usmeriti tako, da bomo tranzicijo, ki je pred nami, izvedli na tak način, da ne bo prišlo do hudih spodrsljajev in da ne bomo zašli v takšno krizo, da bi ostali brez stalnega in zanesljivega in neprekinjenega napajanja.

Javna obravnava tik pred vrati

Državni sekretar na MzI mag. Klemen Potisek je povedal, da so na ministrstvu intenzivno pripravljali ta dokument in večino pripomb, ki so prišle na njihov naslov, upoštevali. Ob tem je napovedal, da bodo EKS v kratkem dali v javno obravnavo, ki bo trajala 30 dni. Cilj je, da bi bil dokument sprejet še v mandatu te vlade. Pozval je, naj stroka stopi skupaj, čeprav so želje, potrebe in izzivi različni. Do konca naslednjega leta naj bi po željah Evropske komisije že imeli usklajene regionalne okoljske presoje in nacionalne podnebno-energetske načrte, kar bo izjemno zahteven proces. Verjame, da je boljše imeti dokument, ki vsebuje smernice in vizijo, četudi je splošen in ni popoln. Slovenija je v preteklosti hodila po poti, kjer ti cilji niso bili popolnoma jasni. Udeležence je pozval, da naj, ko bo dokument v javni obravnavi, naredijo tisto, kar je za energetiko dobro. V kolikor bomo načrte uspeli uskladiti in cilje znali poenotiti, hitrejša, bolj neboleča in stroškovno bolj vzdržna bo tranzicija.

Direktor Direktorata za energijo mag. Jože Dimnik je dejal, da so v dosedanjem postopku priprave EKS ugotovili nekaj nejasnosti glede razumevanja nekaterih delov dokumenta s strani različnih akterjev. Prvo vprašanje je natančnost napovedi za toliko let vnaprej. Poudaril je, da ni mogoče vseh številk, ki bodo zapisane, vzeti za gotovo dejstvo, ampak gre za smernice oziroma ciljno vrednost. Naslednje je vprašanje samozadostnosti, ki je povezano s ceno energije. V kolikor bomo znali sami zagotavljati električno energijo, bomo lahko tudi sami določili ceno. S tem pa je povezana tudi konkurenčnost našega gospodarstva. Zato je treba vprašanje samozadostnosti gledati tudi skozi konkurenčnost gospodarstva. V prihodnje obstoječi poslovni modeli, ki so temeljili na rasti obsega dobavljene energije, verjetno ne bodo več vzdržni. Izvajati pa bo treba nove storitve. Kot je še opozoril, je celoten EKS treba gledati v luči zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe z energijo.

Vsi razpravljalci prepoznavajo enake probleme

V nadaljevanju smo lahko prisluhnili izhodiščem za javno razpravo. Najprej je predsednik GIZ Distribucija električne energije in predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič ponovil pogled distributerjev na pripravljen dokument. Ti so pripravili kar precej pripomb in predlogov. Izpostavil je predvsem razvojno vlogo distribucijskih podjetij in njihov pomen za uresničevanje strategije RS. Po mnenju distributerjev je vloga distribucijskega sistema v EKS premalo poudarjena, saj so prav napredna in močna distribucijska omrežja potreben pogoj za vse prioritete v EKS pri prehodu v nizkoogljično družbo. K izzivom, ki jih izpostavlja energetski koncept, bi bilo treba dodati še enega, in to je prestrukturiranje rabe energije za ogrevanje, saj se je treba soočiti z onesnaženostjo ozračja. GIZ distribucija predlaga, da se gradivo, ki je osnova za pripravo EKS, uskladi z zakonom, pri tem pa spoštuje nacionalne posebnosti in mednarodne obveznosti. Kot enega izmed večjih problemov izpostavljajo njegovo celovitost, saj bi bilo treba upoštevati vse sestavne dele energetike, ki so ponekod izpadli. To so ključni pogoji za kredibilnost, izvedljivost in sprejemljivost takšnega razvojnega gradiva. Prav tako bi bilo treba nekoliko dopolniti stebre trajnostne energetike in dodati še čim manjše vplive na zdravje ljudi in sprejemljivost za prebivalstvo. Poglavje o virih energije je po mnenju distributerjev nekoliko neuravnoteženo strukturirano, prav tako se pojavlja necelovit pristop pri obravnavi rabe energije. Mag. Boris Sovič je še opozoril, da se bo povečal tudi obseg rabe električne energije. Ker je EKS dokument, ki je predpisan kot osnova drugim načrtom, bi morale biti razkrite tudi uporabljene podatkovne podlage, predpostavke in izračuni. Pričakujejo, da bodo predstavljeni instrumenti države za uresničitev strateških ciljev ter vsaj nakazana pomembna vprašanja, kot so politika cen, tarif, dajatev ter eksplicitnih in implicitnih podpor. Ob pričakovani precej bolj uravnoteženi obravnavi celotne energetske verige, z ustrezno umeščenostjo distribucije električne energije, je pomembna usklajenost energetske, okoljske, davčne in drugih politik. In ne nazadnje, treba se je zavezati k poštenim in preglednim odnosom med uporabniki, akterji trga, izvajalci dejavnosti, družbeniki, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami.

Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je poudaril, da pri današnjem tehnološkem razvoju ni možno zagotoviti samozadostnosti samo z novimi sončnimi elektrarnami ter opozoril, da zaradi elektromobilnost cilja glede deleža OVE do leta 2020 ne bo mogoče doseči. V nadaljevanju je zato predlagal, da se EKS sprejme še v tem letu. Kot strateško usmeritev je predlagal Osnovni dekarbonizacijski scenarij. Po njegovem mnenju je v EKS treba dodati poglavji o strategiji zagotavljanja sistemskih storitev ter o usmeritvah glede priprave desetletnih razvojnih načrtov elektrooperaterjev s pogledom do leta 2050, s ciljem oceniti potrebne tehnično-tehnološke spremembe, dinamiko sprememb, vrednost investicij, potreben dvig tarif za uporabo distribucijskega in prenosnega elektroenergetskega omrežja. Po njegovem prepričanju je v EKS treba zapisati tudi zavezo, da MzI, skupaj z družbama ELES in SODO ter z EDP-ji, v roku 12 mesecev po sprejemu EKS izdela elektroenergetske bilance, s poudarkom na obvladovanju koničnih moči tako razpršene proizvodnje kot porabe, hrambi električne energije in obratovalnih režimih obstoječih velikih proizvajalcev v odvisnosti od intenzivnosti prodora razpršenih proizvodnih virov. Ob tem je še predlagal, da se v EKS zapiše zaveza, da MzI v roku 18 mesecev ponovno ovrednoti vse potrebne aktivnosti za dosego ciljev iz sprejetega scenarija.

Direktor EIMV dr. Boris Žitnik je v svojem prispevku izpostavil nekaj problemov, ki niso tako majhni in skušal nakazati rešitve zanje. Nesporno se moramo pripraviti na povečanje porabe električne energije, tudi na račun zmanjšanja porabe končne energije z ustrezno dograditvijo elektroenergetskega sistema. Osredotočil se je na nizkonapetostno omrežje in poudaril, da je glede na njegove posebnosti vključevanje OVE omejeno. Stoodstotna elektrifikacija ogrevanja in mobilnosti lahko v kritičnih primerih povzročita velike težave pri oskrbi z energijo, saj bo poraba odjemalcev toliko večja. Lokalno se problemi v omrežju že kažejo, zato je smiselno načrtovati omrežje za nekoliko povišane obremenitve glede na sedanje scenarije, ob upoštevanju informatizacije omrežja in pametnih omrežij.

Direktor Združenja za svetovalni inženiring GZS mag. Vekoslav Korošec je zbranim predstavil pogled gospodarstva na EKS in poudaril, da bo energetska tranzicija imela velike posledice tudi za gospodarstvo. To potrebuje in od EKS tudi pričakuje zanesljivo, kakovostno in cenovno optimalno oskrbo z energijo, pri načrtovanju EKS pa je nujno treba upoštevati tudi dolgoročni razvoj Slovenije. Razvoj prenosnega in distribucijskega omrežja mora slediti novim tehnologijam. Glede na to, da je naše gospodarstvo zelo izvozno usmerjeno, je izredno občutljivo na ceno električne energije, ki mora biti konkurenčna v primerjavi z drugimi državami. Kot je izpostavil, gospodarstvo najdražjih scenarijev EKS stroškovno ne more prenesti. Z energetsko tranzicijo želimo doseči višjo tehnološko raven slovenske stroke na področju rabe energije, predvsem pa tudi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Cilj gospodarstva je, da bi pri uresničevanju projektov dosegli vsaj 55-odstotno udeležbo domačih raziskovalnih organizacij, industrije in gradbenih izvajalcev. Opozoril je tudi, da je pri izbiri scenarijev treba upoštevati sinergijske učinke ter, da ima Slovenija razvito tehnologijo gradnje HE in je z njo tudi konkurenčna v svetu.

Predsednik nacionalnega komiteja WEC dr. Franc Žlahtič je podal globalni pogled na razvoj energetike. Slovenija je del sistema, ki je v fazi razogličenja, zato prihaja do velikih sprememb energetskih paradigem. In prav v tem se kaže pomembnost EKS. Gre za decentralizacijo sistemov z velikim poudarkom na trajnostnem razvoju. Prihaja do velikih finančnih obremenitev zaradi elektroenergetskih sistemov. WEC, ki v svetovnem merilu želi nekaj prispevati k razvoju energetike, je sestavil tri scenarije, ki se razlikujejo le po tem, kako močni so zakonodaja in vplivi posameznih akterjev v državah. Sama električna energija dobiva drugo vrednost in pomembno vlogo na strani uporabnika. Po merilih WEC, ki vsako leto naredi raziskavo med vsemi njenimi članicami, Slovenija v letu 2017 na svetu zaseda visoko 10. mesto energetske odličnosti, upoštevajoč zanesljivost oskrbe, trajnostni razvoj in pravičnost dostopa do vseh vrst energije. Po njegovem prepričanju pa je še precej možnosti izboljšanja na področju trajnostne energetike in vsega, kar je povezano z njo.

Strokovnjaki podpirajo prehod v nizkoogljično družbo

Da bi podprli in pospešili izdelavo čim boljšega dokumenta, s katerim bi tranzicijo izvedli na vzdržen, kakovosten in kolikor toliko stroškovno učinkovit način, so v združenju CIGRE-CIRED pripravili stališča, ki so jih predstavili javnosti. Izpostavili so potrebo po opredelitvi ravni samozadostnosti oskrbe z električno energijo, ravni zanesljivosti in ekonomske okvirje zmožnosti gospodarstva in državljanov. Opozorili so, da je vlaganja v OVE treba uravnotežiti z drugo potrebno infrastrukturo, saj tovrstna vlaganja brez vlaganj v sistemsko infrastrukturo ne bodo možna. Prav tako povečanje obsega OVE, zlasti solarnih in vetrnih elektrarn, povečuje potrebe po regulacijski moči. Po mnenju združenja je trajnostni razvoj izrednega pomena in ga je treba uveljaviti na vseh frontah ob upoštevanju vrednotenja zraka, prostora, razpoložljivosti tehnologij, konkurenčnosti gospodarstva, ekonomskih zmožnosti družbe in drugih relevantnih parametrov. Še posebej so izpostavili, da je javnost treba korektno obvestiti, da gre za izjemno kompleksen proces, za popolno spremembo načina delovanja električnih sistemov, kot jih poznamo danes, ter za potrebe po inovacijah in produktih, ki jih želimo, vendar še niso na razpolago. Zato se bodo pričakovani stroški za odjemalce električne energije povečali. Spremeniti pa se bodo morali tudi poslovni in družbeni modeli. Po prepričanju združenja mora Slovenija prednostno opredeliti povečanje izkoriščanja hidropotenciala na tehnično utemeljenih hidroelektrarnah. Na ta način se bo vloženi kapital izkoristil na najboljši način skozi domačo industrijo, kar ni primer pri nekaterih drugih virih in energetskih infrastrukturnih objektih. V združenju poudarjajo, da bo nadaljnja elektrifikacija prometa povečala potrebe po elektriki do deset odstotkov in bo treba z dodatnimi viri nadomestiti tudi te potrebe. Ti viri morajo biti nizkoogljični. Obdobje po ustavitvi naše edine jedrske in največje termoelektrarne bo izjemno zahtevno, ko bi bil primanjkljaj električne energije v Sloveniji lahko več kot 60-odstoten, zato je treba v EKS že danes opredeliti ustrezno strategijo. Po njihovem prepričanju je opcija z novo jedrsko elektrarno po letu 2040 verjetno neizogibna. Ob tem so še dodali, da je zaradi negotovosti prihodnjega razvoja, EKS treba obnavljati v krajših časovnih presledkih.