Na nedavni mednarodni konferenci o jedrski energiji v Bovcu je dr. Tomaž Žagar iz GEN energije predstavil tudi sklepne ugotovitve iz predinvesticijske študije o Jedrski elektrarni Krško 2. Kot je dejal, se tudi v Sloveniji dolgoročno gledano pričakuje rast porabe električne energije. Od proizvodnje v obstoječih in predvidenih energetskih objektih ter predvidene porabe električne energije v presečnih letih 2020 in 2030 je odvisno, v kakšnem obsegu se bo načrtovana JEK 2 vključevala v slovenski elektroenergetski sistem, v kakšni meri pa v elektroenergetske sisteme sosednjih držav oziroma regije.
Pri oblikovanju dolgoročnih bilanc električne energije sta upoštevana dva scenarija domače porabe in dva scenarija razvoja soproizvodnje toplote in elektrike ter obnovljivih virov energije. Zaradi omejenih možnosti za izrabo obnovljivih virov energije bo v prihodnosti v Sloveniji, navkljub ukrepom za učinkovito rabo energije, brez dodatne rabe jedrske energije le težko slediti trendu povečanih potreb po električni energiji, še težje pa zagotoviti zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo in hkrati izpolniti zaveze o znižanju emisij toplogrednih plinov na področju elektroenergetike.
Vplivi na okolje bistveno manjši
Dr. Žagar je omenil tudi nekatere sklepne ugotovitve predinvesticijske študije JEK 2 o vplivu različnih tehnologij na okolje. Če primerjamo vplive različnih energetskih tehnologij na okolje, ugotovimo, da so v normalnih razmerah vplivi na okolje in zdravje prebivalstva med obratovanjem jedrske elektrarne precej manjši kot pri drugih energetskih tehnologijah. Emisije ogljikovega dioksida zaradi obratovanja jedrskih elektrarn so v primerjavi z drugimi tehnologijami zanemarljive tudi ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla, vključno z rudarjenjem urana. Poleg tega se z izgradnjo JEK 2 izognemo tudi emisijam onesnaževal, ki poslabšujejo kakovost zraka.
Tehnične rešitve za obdelavo in odlaganje radioaktivnih odpadkov so znane. V Sloveniji je lokacija odlagališča nizko in srednje-radioaktivnih odpadkov že določena, izbrana je tudi tehnologija odlaganja. Načini in tehnologije odlaganja obsevanega jedrskega goriva in odpadkov v primeru uporabe recikliranega goriva se intenzivno razvijajo. Uporaba recikliranega goriva predstavlja način za zmanjšanje količin visoko radioaktivnih odpadkov, za katere je potrebno zagotoviti trajno odlaganje.
Najpomembnejše odlike JEK 2
Med poglavitnimi odlikami predvidene JEK 2, ki sodi v III. generacijo jedrskih elektrarn, so predvsem večja obratovalna varnost, večja zanesljivost, manjši stroški obratovanja in vzdrževanja ter manjši vplivi na okolje v primeru kakršnegakoli dogodka znotraj ali zunaj jedrske elektrarne. Dejanski vplivi so zelo majhni, obratovanje tovrstnih jedrskih elektrarn s sodobnimi organizacijskimi pristopi in opremo pa je varno. Tveganje za pojav nesreč z zdravstvenimi posledicami je zanemarljivo.
Izdelani ekonomski izračuni kažejo, da je proizvodnja električne energije v JEK 2 tržno konkurenčna. Lastna cena proizvedene električne energije se giblje okoli 30 evrov na megavatno uro. Stroškovna cena, torej cena, v kateri ni vključenih stroškov financiranja, pa znaša nekaj več kot 25 evrov na megavatno uro. Diskontirana cena električne energije, to je cena, ki zagotavlja nekaj več kot 5 odstotni donos na vložena sredstva v investicijo, pa se giblje od 37,62 evrov do 42,56 evrov na megavatno uro.
Ob zaključku je dr. Žagar omenil še analizo občutljivosti, ki je pokazala, da je investicija v JEK 2 zelo robustna, saj je investicija donosna v vseh analiziranih primerih. Donosnost investicije je še najbolj občutljiva na prodajno ceno električne energije in obseg proizvodnje. Poleg tega je ta investicija občutljiva tudi na obseg investicijskih stroškov in čas izgradnje. Ta ugotovitev daje napotek investitorju in vsem, ki so vključeni v proces odločanja o izgradnji JEK 2, da so pravočasne priprave na investicijo zelo pomembne.
Miro Jakomin