Na Gospodarski zbornici Slovenije je včeraj potekalo srečanje predsednika vlade in osmih gospodarskih organizacij, na katerem so izmenjali informacije in stališča glede reševanja problematike visokih cen električne energije. Povod za srečanje je bil petkov poziv gospodarskih organizacij po novinarski konferenci za urgentni sestanek, saj, kot je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, so se slovenska podjetja znašla v težkem položaju, predvsem glede na to, da so posamezne evropske države doslej sprejemale različne rešitve, uvajale zamejitve cen in podobno, s čimer so posledično slovenska podjetja zgubljala na konkurenčnosti.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je po seji poudaril, da je dialog edina stvar, ki nas lahko popelje v svetlo prihodnost in se v nadaljevanju dotaknil nedavne seje strateškega sveta GZS za energetski prehod, na kateri so gospodarstveniki opozorili, da so ponudbe za električno energijo bistveno višje, kot tedaj, ko je bila oblikovana formula pomoči in predstavljena gospodarskim organizacijam. Poudaril je, da slovensko gospodarstvo tekmuje na evropskem in globalnem trgu in tudi zaradi visokih cen energentov zgublja na konkurenčnosti. Sicer so cene električne energije v zadnjih dneh začele nekoliko padati, vendar ni mogoče predvideti, kakšne bodo razmere po praznikih. Zato je ponovno pozval predsednika vlade, da se z novo uredbo postavi zgornja meja koridorja, saj bo le v tem primeru tudi zakon prinesel prave učinke.
Predsednik vlade dr. Robert Golob pa je povedal, da so cene električne energije začele padati in bodo mogoče še malenkost nižje, a hkrati gospodarstvenike pozval, da naj z zaklepanjem pogodb ne čakajo dlje kot dan ali dva. Kot dobro novico je označil, da se tudi Nemci odločajo za podoben sistem, kot v Sloveniji ter zagotovil , da, če se bo katera od držav EU odločila za drugačen, ugodnejši model in ga priglasila pri Evropski komisiji, bo temu sledila tudi slovenska vlada. Po njegovih ocenah naj bi sicer bila pričakovana subvencionirana cena za električno energijo za srednje velika podjetje nekje med 190 in 210 evrov na MWh, za energetsko intenzivna podjetja pa naj bi se gibala še nekoliko nižje, okoli 170 evrov na MWh. Dodal je še, da vlada išče tudi rešitev, kako zapadlost faktur za energijo in zapadlost subvencij časovno uskladiti, s čimer bodo zagotovilo potrebno likvidnost podjetij, neodvisno od dobavitelja, pri katerem je energija zakupljena in časa zakupa. Rešitev tega vprašanja naj bi bila znana januarja.
Energetska zbornica znova poziva podjetja k pravočasni sklenitvi pogodb
Na aktualne razmere povezane s sklepanjem pogodb za dobavo električne energije v letu 2023 so se znova odzvali tudi na Energetski zbornici Slovenije ter vse velike poslovne odjemalce znova pozvali k pravočasni sklenitvi pogodb o dobavi električne energije z izbranim dobaviteljem, torej še pred koncem leta 2022. Kot so zapisali, si s sklenjeno pogodbo o dobavi odjemalci zagotovijo zanesljivo dobavo električne energije, hkrati pa se izognejo dodatnim stroškom, do katerih lahko pride, če pogodbe pravočasno niso sklenjene. Ob tem posebej opozarjajo na neupravičen odjem in pojasnjujejo, da mora za oskrbo z električno energijo imeti vsak poslovni odjemalec sklenjeni dve pogodbi, in sicer Pogodbo o uporabi sistema (elektro distribucijska podjetja) ter Pogodbo o dobavi električne energije (izbrani dobavitelj).
Pogodba o uporabi sistema je veljavna le, če ima poslovni odjemalec sklenjeno pogodbo o dobavi elektrike. V kolikor te nima, ne more biti priklopljen na omrežje. V EZS še posebej izpostavljajo, da zasilna oskrba na zahtevo odjemalca v skladu z Zakonom o oskrbi z električno energijo za velike poslovne odjemalce ni mogoča. V kolikor bi se zgodilo, da veliki poslovni odjemalci pred koncem letošnjega decembra ne bi sklenili nove pogodbe o dobavi električne energije, bodo prejeli obvestilo o odklopu in v primeru neuspelega odklopa (zaradi različnih razlogov) se jim bo vsa neupravičeno prevzeta električna energija obračunala kot neupravičen odjem.
Kaj je neupravičen odjem električne energije?
Zakon o oskrbi z električno energijo kot razlog za odklop odjemalca (primopredajnega mesta) šteje potek pogodbe o dobavi, kadar je bila ta sklenjena za določen čas. Odklop se izvaja po postopku odklopa po predhodnem obvestilu. Brez pogodbe o dobavi električne energije se odjem elektrike iz omrežja skladno z Zakonom o oskrbi z električno energijo šteje za neupravičen odjem. Cena električne energije je v primeru neupravičenega odjema povišana za 30 odstotkov postavke višje tarife posamezne skupine odjemalcev (po ceniku za zasilno oskrbo). Če bi ceno neupravičenega odjema izračunali na današnji dan, bi le ta znašala okoli 630 EUR/MWh + DDV. Ta cena se nanaša zgolj na energijo in ne vključuje prispevkov in omrežnin.
Kaj je zasilna oskrba?
Zasilna oskrba pa je vrsta oskrbe, predvidena v primerih insolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja električne energije oziroma če dobavitelj električne energije iz drugega razloga izgubi status člana bilančne skupine. Zasilna oskrba je mogoča tudi na zahtevo vsakega gospodinjskega ali malega poslovnega odjemalca. V Zakonu o oskrbi z električno energijo za odjemalce nad 43 kW priključne moči ni določeno zagotavljanje zasilne dobave električne energije na zahtevo. Pretek pogodbe o dobavi električne energije pri takšnih odjemalcih tako pomeni začetek postopka odklopa in zaračunano ceno porabljene električne energije kot neupravičen odjem. Kot rečeno, zasilna oskrba na zahtevo velikega poslovnega odjemalca v skladu z Zakonom o oskrbi z električno energijo zanj ni mogoča. Če veliki poslovni odjemalci pred koncem decembra 2022 ne bodo sklenili pogodbe in se s tem izognili odklopu, jim bo v dneh pred dejanskim odklopom obračunan neupravičen odjem električne energije.