V Sloveniji so energetsko najpomembnejša porečja velikih vodotokov: Drava, Sava, Soča in Mura, ki se napajajo predvsem iz alpskega pogorja. Hidrološke značilnosti slovenskih rek so zelo različne. Drava in Mura imata snežni režim, za katerega so značilni visoki vodostaji poleti in nizki pozimi. Pri reki Savi, Soči in Savinji v gornjem toku prevladuje snežno-dežni režim, z izrazitim visokimi vodostaji spomladi in malo manj izrazitim jeseni ter nizkimi poleti in pozimi. S hidrološkega vidika se karakteristike vodotokov v Sloveniji dopolnjujejo in omogočajo sorazmerno dobro izravnavo v smislu energetske izrabe skozi vse leto. Ker pa je bilo pomanjkanje padavin tako lansko jesen kot tudi letošnjo zimo, imajo vse slovenske reke zmanjšan pretok vode in posledično zmanjšano proizvodnjo električne energije.
Veliko rek na povodju Save ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali celo poplavnih valovih. Na večini rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Po navadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in izdatnih padavinah. Vodotoki s hudourniškim značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše, čemur smo priča tudi sedaj. Reka Sava in delno tudi Soča imata bistveno večje znižanje pretokov kot reke v snežnem režimu.
Suša zajela praktično vse HE skupine HSE
Kot so sporočili iz HSE, se sodeč po proizvodnji pomanjkanje padavin praktično odraža že od avgusta 2011 in proizvodnja iz hidro agregatov gre samo navzdol. Problem je tudi v tem, da tudi v hribih ni snega in s tem ni akumulacije vodnih virov, kar nam še dolgoročno lahko prinese nizko hidrologijo. Tako je bila skupna proizvodnja iz HE v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 za 20 odstotkov nižja. V mesecu novembru in decembru 2011 je bila proizvodnja iz HE za 50 odstotkov manjša kot v novembru in decembru leta 2010. Januarja in februarja letos pa je bila proizvodnja za približno 40 odstotkov manjša kot v istih mesecih lani.
Ker v visokogorju ni velikih zalog snega so posledično pričakovani nizki dotoki rek. Trenutno je tako realizacija na letnem nivoju HE še precej pod planom. Ta skupaj znaša 67 odstotkov, in sicer je v hidroelektrarnah DEM 91-odstotna, v HESS 47-odstotna in v SENG brez ČHE Avče 60-odstotna.
Kot dodajajo v DEM, so v primerjavi z enakim obdobjem lani letos proizvedli skoraj 40 odstotkov manj električne energije in ni videti, da bi bilo v drugi polovici marca kaj drugače. Tudi obeti za letošnje leto niso preveč dobri, saj je v delu Alp, od koder reka Drava dobiva vodo, malo snega.
Kot poudarjajo v HSE, je dolgoročna posledica lahko nižja proizvodnja iz HE ter posledično višja iz TE, kar še dodatno utemeljuje potrebe po uravnoteženem portfelju proizvodnih enot, tako hidro kot termo. Ob tem pa izpostavljajo še, da tako suša kot vodnata leta pridejo in gredo, zato na osnovi relativne kratkih obdobij ne moremo sklepati, kakšne vse bodo dolgoročne posledice.
Kljub temu bi posledice suše, ki prinese manjšo proizvodnjo električne energije iz HE, lahko omilili, in sicer z manjšo porabo energije, z varčnim ravnanjem z vodo, z uporabo drugih obnovljivih virov energije (vetrna, sončna, geotermalna energija in drugo ter z optimalno izrabo obstoječih in novih termoelektrarn na premog in plin znotraj skupine HSE.
V vsakem primeru smernice evropskih institucij kažejo na smotrnost uporabe vseh razpoložljivih proizvodnih opcij pri proizvodnji električne energije, ki nam omogočajo okolju sprejemljivo in ekonomsko upravičeno proizvodnjo električne energije. Zanašanje samo na določene energetske vire posledično pomeni veliko občutljivost na njihove spremembe, so še povedali v HSE.
Savske elektrarne Ljubljana lani realizirale manj od načrtovanega
Tudi v SEL poudarjajo, da se pomanjkanje padavin že pozna na proizvodnji HE. Tako so lani realizirali za šestino manj od načrtovane proizvodnje, kar je skromno zlasti v primerjavi z triletnim predhodnim obdobjem, ki je bilo nadpovprečno vodnato. V letu 2009 so dosegli 117 odstotkov načrtovane proizvodnje, leta 2010 pa je bila proizvodnja električne energije celo četrtino nad načrtovano. Suša je prizadela proizvodnjo električne energije v zadnjega pol leta, vendar to ne preseneča, saj se vlažna in suha obdobja izmenjujejo. V zadnjih 25 letih so imeli približno vsaka štiri leta realizacijo med 80 in 90 odstotki povprečne, šest let v tem 25-letnem obdobju pa je bila letna proizvodnja 10 do 25 odstotkov nad povprečjem. Sedanja suša je podobna kot leta 2003, ko je trajala od aprila do septembra, elektrarne na Savi pa so tedaj dosegle le tri četrtine načrtovane proizvodnje. Ostala leta vodnatost Save in proizvodnja energije v HE ni občutno odstopala od povprečja. Analiza večletne proizvodnje SEL kaže, da se polovico časa proizvodnja giba v načrtovanih količinah, četrtino časa je primanjkljaj med 10 in 20 odstotkov, četrtino časa pa je 10 do 20 odstotkov nad dolgoletnim povprečjem. Izjemno nizka in izjemno visoka proizvodnja sta nastopili enkrat v 25 letih. Kot pravijo v SEL, so prihodki v obdobju suše res nekoliko nižji, vendar se primanjkljaj ublaži z višjimi cenami, ki so posledica primanjkljaja na trgu zaradi suše na širšem območju.
Kot so še zapisali, hidroenergija predstavlja najpomembnejši vir obnovljive energije v Sloveniji, njegova intenzivnost pa variira sezonsko in med posameznimi leti. Obsega proizvodnje zato ni možno napovedovati dolgoročno, kljub temu pa je predvidljiv z določeno verjetnostjo. V primerjavi z ostalimi obnovljivimi viri je obseg proizvodnje pri hidroenergiji bolj predvidljiv, predvsem pa so za enako količino pridobljene energije potrebna manjša vlaganja.
Polona Bahun