Do leta 2030 bo EU morala pridobiti 32 odstotkov energije iz OVE ter doseči krovni cilj za energetsko učinkovitost v višini 32,5 odstotka.
Novi cilji so določeni v revidirani direktivi o energetski učinkovitosti in revidirani direktivi o energiji iz obnovljivih virov (OVE), poleg tega pa je Svet EU še uredbo o upravljanju, ki določa okvir za upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov. S tem se zaključuje končna faza zakonodajnega postopka v teh treh dosjejih, ki so del svežnja o čisti energiji.
Revidirana direktiva o energetski učinkovitosti tako določa okvir ukrepov, katerih glavni cilj je zagotoviti, da bodo izpolnjeni krovni cilji EU do leta 2020 in do leta 2030. Večja energetska učinkovitost bo koristila okolju, zmanjšala emisije toplogrednih plinov, izboljšala energetsko varnost, znižala stroške za energijo v gospodinjstvih in podjetjih, prispevala k blažitvi energetske revščine ter prispevala k rasti in novim delovnim mestom.
Glavnih elementov revidirane direktive je več, in sicer krovni cilj EU glede energetske učinkovitosti v višini vsaj 32,5 odstotka do leta 2030, obveznost prihranka energije vsako leto med letoma 2021 in 2030 v višini 0,8 odstotka (0,24 odstotka v primeru Cipra in Malte) letne končne porabe energije ter fleksibilnost za države članice o tem, kako izpolniti te obveznosti. Poleg tega pa še socialne določbe, ki zahtevajo, da države članice upoštevajo potrebo po ublažitvi energetske revščine pri oblikovanju ukrepov politike, katerih cilj je doseganje prihrankov energije.
Revizija direktive o energiji iz OVE bo pospešila prehod Evrope na čisto energijo iz različnih obnovljivih virov, kot so veter, sončna energija, vodna energija, energija plimovanja, geotermalna energija, biomasa in biogoriva. Določa krovni cilj, da se do leta 2030 na ravni EU 32 odstotkov energije pridobi iz OVE.
Nadaljnji ključni elementi prenovljene direktive o energiji iz OVE obnovljivih virov vključujejo pospešitev uvajanja proizvodnje električne energije iz OVE s pomočjo tržno usmerjenih programov podpore, skrajšanih postopkov za izdajo dovoljenj in metod „vse na enem mestu“. Pospešitev uporabe OVE v prometu s povečanjem obveznosti za dobavitelje goriv, da dosežejo raven vsaj 14 odstotkov energije iz OVE v prometu, medtem ko bodo konvencionalna biogoriva z visokim tveganjem posrednih sprememb rabe zemljišč do leta 2030 postopoma odpravljena. Podpora gospodinjstvom, ki želijo proizvajati svojo lastno energijo iz OVE na način, da bodo v veliki meri izvzeta iz pristojbin ali taks za svojo lastno porabo energije.
Uredba o upravljanju določa, kako bodo države članice sodelovale med seboj in z Evropsko komisijo, da bi skupaj dosegli ambiciozne cilje energetske unije, vključno predvsem s cilji glede OVE in energetske učinkovitosti, ter dolgoročne cilje EU na področju emisij toplogrednih plinov. Določeni so tudi nadzorni mehanizmi, s katerimi bi zagotovili, da bodo cilji uresničeni ter da bo široka paleta predlaganih ukrepov omogočil(a) dosleden in usklajen pristop.
Kot je znano, so trije zakonodajni dosjeji del svežnja za čisto energijo, ki ga je Komisija predstavila novembra 2016. Svet je za direktivo o energetski učinkovitosti sprejel stališče (splošni pristop) junija 2017, za uredbo o upravljanju in direktivo o energiji iz OVE pa decembra lani.
Po intenzivnih pogajanjih je bil junija letos med bolgarskim predsedovanjem o teh treh dosjejih sprejet dogovor z Evropskim parlamentom, ki ga je slednji odobril na plenarnem zasedanju 13. novembra.
S sprejetjem še s strani Sveta EU je bil tako narejen zadnji korak. Tri zakonodajna besedila bodo v Uradnem listu EU predvidoma objavljena 21. decembra, vsi trije pa bodo v veljavo stopili tretji dan po objavi.