Podpora predstavlja neposreden odgovor na poziv Evropskega sveta, naj se nadaljuje delo v zvezi s pogoji, spodbudami in ustreznim okvirom, ki bodo omogočali in zagotavljali prehod na podnebno nevtralno EU, skladno s Pariškim sporazumom. Gre za prispevek k političnim ciljem in ukrepom za uresničitev okoljskih, energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030 ob ohranjanju evropske konkurenčnosti, zagotavljanju pravičnih in socialno uravnoteženih pravil ter spoštovanju pravice držav članic, da same odločajo o svoji mešanici energetskih virov.
Direktiva o obdavčitvi energije, sprejeta leta 2003, opredeljuje energente, za katere veljajo usklajena pravila glede trošarin, in določa najnižje ravni obdavčitve ter pogoje za uporabo oprostitev in znižanj davkov, ob zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga. Na notranji trg je sprva vplivala pozitivno, k novemu regulativnemu okviru EU in ciljem politike na področju podnebja in energije pa sedanja pravila ne prispevajo, saj so se tehnologija, nacionalne davčne stopnje in energetski trgi v zadnjih petnajstih letih znatno spremenili.
Svet zato podpira posodobitev pravnega okvira za obdavčitev energije, ki bo prispevala k uresničevanju širših gospodarskih in okoljskih ciljev politik EU.
V ta namen je svet Evropsko komisijo pozval, naj opravi analizo in oceno upoštevnih možnosti za morebitno revizijo direktive o obdavčitvi energije, ustrezno sedanjim potrebam EU in držav članic. Hkrati je pozval tudi, naj posebno pozornost nameni področju uporabe direktive, najnižjim stopnjam ter posebnim znižanjem in oprostitvam davkov.
Evropsko komisijo je pozval še, naj po potrebi posodobi določbe, da bo zagotovljena njihova izvedljivost ter večja gotovost in jasnost pri izvajanju direktive, pri tem pa upošteva zlasti ureditev v zvezi z biogorivi in drugimi alternativnimi gorivi, uporabnost določb o nadzoru in kroženju za nekatere proizvode, kot so maziva in posebna goriva, nove energetske proizvode in tehnologije, zadevne sektorje, kot je letalstvo, ob upoštevanju njihovih posebnosti ter obstoječih izjem in mednarodne razsežnosti, učinek na prihodke držav ter postopke in pravila glede državne pomoči.
Evropski svet je izpostavil tudi, kako pomembno je, da se predlogi komisije temeljito ocenijo glede na gospodarske, socialne in okoljske stroške in koristi ter posledice za konkurenčnost, povezljivost, zaposlovanje in trajnostno gospodarsko rast, zlasti ko gre za sektorje, ki so najbolj izpostavljeni mednarodni konkurenci.