Cilj sledi predlogu Evropske komisije, ki je doseženi dogovor pozdravila.
Voditelji in voditeljice držav EU so na zadnjem vrhu potrdili nov in ambicioznejši cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Evropska komisija je takšen cilj predlagala septembra 2020, da bi EU, skladno s ciljem evropskega zelenega dogovora, do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost.
Ob tej priložnosti je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poudarila, da je dosežen dogovor pot k podnebni nevtralnosti do leta 2050. Je zagotovilo za vlagatelje, podjetja, javne organe in državljane, da bo EU kos izzivom prihodnosti. Zeleni prehod bi moral koristiti vsem državam EU, in sicer bo omogočil gospodarsko rast, čistejše okolje in boljše zdravje državljanov. Po njenih besedah je Evropski zeleni dogovor naša strategija za rast.
Voditelji in voditeljice EU nameravajo svoje podnebne ambicije povečati na način, ki bo spodbujal trajnostno gospodarsko rast, ustvarjal delovna mesta, državljanom EU zagotavljal zdravstvene in okoljske koristi ter s promocijo zelenih inovacij prispeval k dolgoročni konkurenčnosti gospodarstva EU v svetu
Ob tem so opozorili, da je treba mobilizirati javna finančna sredstva in zasebni kapital ter tudi na splošni cilj, v skladu s katerim naj bi najmanj 30 odstotkov skupnega zneska odhodkov iz večletnega finančnega okvira in Načrta za okrevanje Evrope uporabili za podnebne ukrepe.
Da bi spodbujali oblikovanje skupnih globalnih standardov za zeleno financiranje, je Svet EU komisijo pozval, naj najpozneje do junija 2021 predloži zakonodajni predlog za standard EU za zelene obveznice. Prav tako jo je pozval tudi k pripravi ocene, kako bi lahko vsi gospodarski sektorji najbolje prispevali k cilju za leto 2030, obenem pa naj pripravi potrebne predloge in jim priloži poglobljen pregled okoljskega, gospodarskega in družbenega vpliva na ravni držav članic. Poleg tega naj komisija razmisli zlasti o preučitvi, kako utrditi sistem EU ETS in o ukrepih, s katerimi bi energetsko intenzivnim panogam omogočili, da bi razvijale in uporabljale inovativne in podnebno nevtralne tehnologije, hkrati pa ohranjale svojo industrijsko konkurenčnost. Razmisli naj še o predlaganju mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, s katerim bi na način, ki bi bil skladen s STO, zagotovili okoljsko celovitost politik EU in preprečili selitev virov CO2. In ne nazadnje še o obravnavanju pomislekov v zvezi z razporeditvijo prizadevanj, pravičnostjo in stroškovno učinkovitostjo, gozdarstvom in rabo zemljišč ter povečanjem emisij in zmanjšanjem ponorov v teh sektorjih zaradi negativnih posledic podnebnih sprememb.
Svet EU bo zadevo še obravnaval in pravočasno, preden bo evropska komisija predložila predloge, sprejel dodatne smernice. Takrat bo preučena tudi prihodnost uredbe o porazdelitvi prizadevanj.
Nacionalno določeni prispevek EU, ki je predviden v pariškem sporazumu, bo posodobljen skladno z novim zavezujočim ciljem in do konca leta predložen sekretariatu Okvirne konvencija ZN o podnebnih spremembah. Evropski svet je v pričakovanju 26. zasedanja Konference pogodbenic te konvencije, ki bo leta 2021 v Združenem kraljestvu, vnovič poudaril, da je mednarodno sodelovanje ključnega pomena za uspešno spopadanje s podnebnimi spremembami, ter pozval vse pogodbenice, zlasti večja gospodarstva, naj tudi same predložijo ambiciozne cilje in politike. Izpostavil je velik pomen odločnega in usklajenega ukrepanja v okviru dejavne evropske podnebne diplomacije.