Svet EU je uredbo o prostovoljnem zmanjšanju povpraševanja po zemeljskem plinu za 15 odstotkov to zimo sprejel z namenom okrepitve zanesljivosti oskrbe z energijo v EU. Uredba Sveta EU predvideva tudi možnost, da svet sproži stopnjo pripravljenosti na ravni EU glede zanesljivosti oskrbe, v tem primeru pa bi zmanjšanje povpraševanja postalo obvezno.
Namen zmanjšanja povpraševanja po plinu je varčevati za to zimo, da se pripravimo na morebitne motnje v oskrbi s plinom iz Rusije, ki oskrbo z energijo stalno uporablja kot orožje.
Države članice so se dogovorile, da bodo svoje povpraševanje po plinu med 1. avgustom 2022 in 31. marcem 2023 zmanjšale za 15 odstotkov v primerjavi s povprečno porabo v zadnjih petih letih, in sicer z ukrepi po lastni izbiri.
Medtem, ko si bodo vse države članice po najboljših močeh prizadevale za to zmanjšanje, je svet določil nekatere izjeme in možnosti za uporabo delnega in ponekod popolnega odstopanja od obveznega cilja zmanjšanja, s čimer se upoštevajo posebne razmere v posameznih državah članicah in zagotavlja, da bo zmanjšanje povpraševanja po plinu učinkovito okrepilo zanesljivost oskrbe v EU.
Svet EU se je strinjal, da so države članice, ki niso povezane s plinskimi omrežji drugih držav članic, izvzete iz obveznega zmanjšanja povpraševanja po plinu, saj ne bi mogle sprostiti znatnih količin plina v korist drugih držav članic. V izogib morebitni krizi pri oskrbi z električno energijo bodo izvzete tudi države članice, ki so bolj odvisne od plina za proizvodnjo električne energije in katerih omrežja električne energije niso sinhronizirana z evropskim elektroenergetskim sistemom, če tudi niso sinhronizirana z omrežjem tretje države.
Države članice lahko omejijo svoj cilj zmanjšanja, da bi prilagodile svoje obveznosti glede zmanjšanja povpraševanja, če so njihove povezave z drugimi državami članicami omejene in lahko dokažejo, da se njihove izvozne zmogljivosti in njihova domača infrastruktura za utekočinjeni zemeljski plin polno uporabljajo za preusmeritev plina v druge države članice.
Svoj cilj zmanjšanja države lahko omejijo tudi, če so presegle svoje cilje glede polnjenja zalog plina, če so močno odvisne od plina kot surovine za kritične industrije ali če lahko uporabijo drugo metodo izračuna, če se je njihova poraba plina v zadnjem letu povečala za vsaj osem odstotkov v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let.
Države članice so se dogovorile, da Svet EU dobi večjo vlogo pri sprožitvi stopnje pripravljenosti na ravni EU. Stopnja pripravljenosti bi se sprožila z izvedbenim sklepom sveta na predlog Evropske komisije. Komisija bo predstavila predlog za sprožitev stopnje pripravljenosti EU v primeru znatnega tveganja hudega pomanjkanja plina ali izjemno velikega povpraševanja po plinu ali če to zahteva pet ali več držav članic, ki so razglasile stopnjo pripravljenosti na nacionalni ravni.
Države članice so se strinjale, da bodo pri izbiri ukrepov za zmanjšanje povpraševanja dale prednost ukrepom, ki ne vplivajo na zaščitene odjemalce, kot so gospodinjstva in službe, ki izvajajo ključne storitve za delovanje družbe, kot so kritični subjekti, zdravstveno varstvo in obramba. Med možnimi ukrepi so zmanjšanje porabe plina v elektroenergetskem sektorju, ukrepi za spodbujanje prehoda na druga goriva v industriji, nacionalne kampanje ozaveščanja ter ciljno usmerjene obveznosti za zmanjšanje ogrevanja in hlajenja in tržni ukrepi, kot je dražba med podjetji.
Države članice bodo posodobile svoje nacionalne načrte za izredne razmere, v katerih bodo navedle ukrepe za zmanjšanje povpraševanja, ki jih načrtujejo, in Evropski komisiji redno poročale o napredku.
Uredba je izjemen in izreden ukrep, ki je predviden za določen čas, in sicer se bo uporabljala eno leto, Evropska komisija pa bo do maja 2023 opravila pregled in preučila, ali jo je glede na splošno stanje oskrbe s plinom v EU treba podaljšati.