Uredba o infrastrukturi za alternativna goriva obravnava problematiko uporabe fosilnih goriv v prometu in je eden od ključnih elementov za dosego podnebne nevtralnosti EU do leta 2050. Določa konkretne cilje za razvoj takšne infrastrukture v EU v prihodnjih letih, s poudarkom na polnilnicah in oskrbovalnih mest za avtomobile, letala in ladje. Cilj uredbe je doseči popolno interoperabilnost po vsej EU in zagotoviti, da je infrastruktura enostavna za uporabo. Predlagana uredba bo imela pomembno vlogo pri pospeševanju razvoja te infrastrukture, tako da ne bo ovirana uporaba vozil in ladij z ničelnimi in nizkimi emisijami. Revidirana pravila bodo poslala jasen signal državljanom in drugim zainteresiranim stranem, da bo uporabniku prijazna infrastruktura za polnjenje nameščena povsod v EU, kjer bo to potrebno.
Cilj uredbe za uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu je povečati povpraševanje in dosledno uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem sektorju, hkrati pa zagotoviti nemoteno delovanje pomorskega prometa in preprečiti izkrivljanje na notranjem trgu. Tako kot v primeru zračnega prometa je tudi ta predlog ključnega pomena za dosego podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050. Predlog temelji na načelu tehnološke nevtralnosti glede na široko paleto tehnologij, ki se uporabljajo v pomorskem sektorju, in se zato osredotoča na povpraševanje po gorivu.
Cilj uredbe za trajnostni zračni promet je ustvariti enake konkurenčne pogoje za trajnostni sektor zračnega prometa ter povečati povpraševanje in ponudbo trajnostnih letalskih goriv, vključno s sintetičnimi letalskimi gorivi, hkrati pa zagotoviti enake konkurenčne pogoje na trgu zračnega prometa EU. Gre za pomemben predlog, katerega cilj je zračni promet usmeriti v smer podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050, saj so trajnostna letalska goriva eden ključnih kratkoročnih in srednjeročnih vzvodov za razogljičenje letalstva. Zagotoviti bi morala izhod iz situacije, ki ovira njihov razvoj, to so: majhna ponudba in majhno povpraševanje ter cene, ki so še vedno precej višje od cen fosilnih goriv.
Slovenija je vse tri kompromisne dogovore v okviru svežnja Pripravljeni na 55 podprla, saj naslavljajo visoko zastavljene cilje svežnja kot tudi specifike držav članic EU.
Sprejeti splošni pristopi oziroma stališča določajo ambiciozne cilje na področju infrastrukture alternativnih goriv za EU in Slovenijo. Do leta 2030 naj bi se cestno omrežje pokrilo z zadostnim številom polnilnic za čista vozila, kar bo omogočilo in spodbudilo uporabo električnih in drugih čistih vozil, saj za to ne bo več infrastrukturnih ovir. Za lahka motorna vozila bodo tako polnilnice postavljene na razdaljah vsaj 60 kilometrov že do leta 2025 za jedrno omrežje in do leta 2030 tudi za celovito TEN-T omrežje. Za težka motorna vozila predlog uredbe prinaša eno do dve polnilnici do leta 2025, s ciljem pokritosti omrežja do leta 2030 s polnilnicami na razdalji 60 kilometrov in primernimi kapacitetami. Polnilnice za vozila na gorivne celice bodo morala biti za jedrno omrežje vzpostavljena do leta 2030 na razdalji 200 kilometrov. Za vozila na tekoči metan je treba zagotoviti zadostno infrastrukturo do leta 2025.
Na podlagi splošnih pristopov bo sedaj Svet EU lahko začel pogajanja z Evropskim parlamentom.