Slovenija ostaja po treh ključnih kazalcih med najboljših dvajset na svetu.
Svetovni energetski svet WEC že od leta 2010 objavlja redna letna poročila, ki razvrščajo 127 držav glede na izpolnjevanje indeksa svetovne energetske trileme, ki pripravljenost držav ocenjuje po treh ključnih dejavnikih, in sicer energetski varnosti, energetski enakopravnosti in okoljski trajnosti. Slovenija se je po indeksu svetovne energetske trileme za leto 2021 uvrstila na 17. mesto, pri čemer je skupno dosegla 75 točk (ocena ABA) in v primerjavi z letom prej zdrsnila za tri mesta. Po posameznih elementih pa so bile ocene naslednje: energetska varnost 69 (na prvem mestu ostaja Kanada s 77,5 točke), energetska enakopravnost 84 (na prvem mestu je Katar z 99,9 točke, lani je prvo mesto zasedel Luksemburg, ki je letos na 4. mestu) in okoljska trajnost 73 (na prvem ostaja Švica z 88,2 točke). Slovenija se je tako znova zelo dobro odrezala predvsem na področju energetske varnosti, na področju energetske enakopravnosti in okoljske trajnosti pa bodo potrebne še izboljšave.
Kot že vsa zadnja leta so tudi letos prva tri mesta pripadla Švedski, Švici in Danski, med deseterico najuspešnejših držav pa so se znašle še Finska, Združeno kraljestvo, Francija, Avstrija, Kanada, Nemčija, Norveška, ZDA, Nova Zelandija, Luksemburg in Španija.
Na svetovni ravni, še posebej pa v EU, je ključnega pomena diverzifikacija energetske mešanice, ki pa ob ambicioznih podnebnih zavezah ter napovedanih opustitvah izrabe premoga predstavlja velik izziv, hkrati pa naslanjanje na jedrsko energijo, kot tudi odvisnost od uvoza plina, zbuja določene polemike. Rezultati navedenega ocenjevanja držav sicer kažejo, da je uravnoteženost vseh treh dimenzij – tako zanesljivosti oskrbe, energetske enakopravnosti ter okoljske trajnosti, težko dosegljiva.
WEC je v letošnjem poročilu upošteval tudi vplive in posledice pandemije Covid-19, ki je vplivala na povpraševanje po gorivih ter po energiji (v Evropi smo v aprilu 2020 beležili padec povpraševanja po energiji za 13 odstotkov), vendar pa poudarja, da se bodo resnične posledice pandemije tudi na rezultate trileme pokazale šele v naslednjih poročilih. Največji vpliv v tem obdobju imajo vsekakor globalne zaveze na področju zmanjšanja emisij oziroma ciljev podnebne nevtralnosti ter posledično opuščanje fosilnih virov, kar bo pomembno preoblikovalo vse tri dimenzije trileme in s tem zahtevalo prilagoditve metodologije ter spremljanja ukrepov v smeri razvoja in dekarbonizacije energetskih sistemov.
Predsednik Sekcije SNK WEC, ki deluje v okviru Energetske zbornice Slovenije, dr. Ivan Šmon ter podpredsednica Sekcije SNK WEC Karina Medved Bregar sta ob objavi poročila povedala: »Ocena na področju zanesljivosti oskrbe in varnosti ostaja visoka, kar dokazuje, da ima Slovenija dobro razvejano in uravnoteženo energetsko mešanico ter stabilno in varno elektroenergetsko omrežje, kar bo v prihodnje z namenom doseganja ciljev podnebne nevtralnosti do leta 2050 ob procesu izstopa iz premoga ter naraščanju deleža obnovljivih virov vsekakor postavljeno pred velik izziv in bo terjalo dodatna vlaganja v omrežja in proizvodne kapacitete. Čeprav pri trilemi dosegamo sorazmerno visoko oceno pri energetski enakopravnosti, pa je treba resneje nasloviti vprašanja energetske revščine, denimo cenovne dostopnosti električne energije za prebivalce, zlasti za ranljive skupine . Izboljšave lahko vidimo na področju okoljske trajnosti, zlasti zaradi naraščajočega deleža električne energije iz nizkoogljičih virov, trenda padanja emisij toplogrednih plinov iz električne energije in izboljšane energetske učinkovitosti, a so tudi na tem segmentu po priporočilih WEC potrebni dodatni ukrepi, ki pa jih lahko pričakujemo tudi z uvedbo ukrepov iz zakonodajnega paketa EU Pripravljeni na 55.«