Na letošnji lestvici svetovne energetske trileme (World Energy Trilemma Index 2024), ki ga pripravljajo pri organizaciji World Energy Council, je Slovenija z 78,4 točkami dosegla enajsto mesto. Najvišjo oceno, 93,8 /100, je dosegla v kategoriji energetske pravičnosti, ki se nanaša na dostop do energije po dostopnih cenah. V kategoriji okoljske trajnosti, ki se nanaša na vplive energetike na okolje, smo dosegli 77 točk, najnižjo oceno, 69,1 točk pa smo dosegli v kategoriji energetske varnosti, ki se nanaša na zanesljivo in neprekinjeno oskrbo z energijo.
Slovenija na 11. mestu se uvršča tik za ZDA na 10. mestu. Na vrh letošnje lestvice se uvrščata Danska in Švedska na prvem mestu, sledijo Finska, Švica, Avstrija in Francija.
Lestvico energetske trileme pripravljajo že 15. leto, v tem obdobju pa se je uveljavila kot kažipot zelenega prehoda v svetu. V tokratnem poročilu so v veliki meri upoštevali signale iz pogovorov s strokovnjaki v lokalnih okoljih. Ti so skozi prizmo energetske trileme razpravljali o okrevanju po pandemiji in posledicah vojne v Ukrajini, poudarek pa so dali tudi na upravljanje kompromisov med razsežnostmi svetovne energetske trileme energetske varnosti, pravičnosti in trajnosti. Ta regionalna poročila opredeljujejo izzive in priložnosti ter učinke nedavnih kriz na energetske sisteme po vsem svetu in strateške odzive na krize.
Kljub temu, da evropske države ostajajo med vodilnimi na lestvicami, pa intervjuji izpostavljajo izzive, s katerimi se soočajo, in odzive na energetsko krizo po invaziji na Ukrajino. Evropska odvisnost od ruskega plina je države prisilila k iskanju novih virov, s katerimi so zagotovili večjo energetsko varnost, vendar pa je to vplivalo na oceno energetske pravičnosti, saj so cene energentov zrasle, prav tako pa se je znižala ocena okoljske trajnosti, saj so se mnoge države moral ponovno zateči k večji rabi fosilnih goriv, predvsem premoga.
Izsledki poročila kažejo, da se Evropa trenutno sooča s prenavljanjem svoje energetske strategije, s poudarkom na energetski varnosti v povezavi z dostopnostjo in trajnostjo. Tako se odmika od tradicionalne odvisnosti od zemeljskega plina in vlaga v razpršenost virov, predvsem na področju obnovljivih virov energije. Ob tem se pojavljajo trenja med energetskimi potrebami na eni strani in dolgoročnimi okoljskimi cilji. Rast cen energije je prisilila države, da so zamejile cene in zavarovale potrošnike, prav tako so se morali prilagoditi tudi energetski trgi.
Izzivi, ki čakajo evropske države, so predvsem na področju uvajanja in uravnoteženja obnovljivih virov energije, vzdržljivosti omrežij in tehnološke neodvisnosti, kar bo treba obvladovati ob gradnji odpornih, samozadostnih in pravičnih energetskih sistemov.