Zadnje poročilo o svetovni porabi premoga, ki ga je pred kratkim objavila Mednarodna agencija za energijo IEA, ne prinaša nič kaj dobrih novic za okolje in prizadevanja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni, saj naj bi poraba premoga za proizvodnjo električne energije lani dosegla rekordno raven. Tako naj bi se svetovna proizvodnja električne energije iz premoga, po padcu v letih 2019 in 2020, lani zvišala za kar 9 odstotkov na rekordnih 10.350 TWh. Poglavitni razlog naj bi bila oživitev azijskega gospodarstva in s tem povezano povečano povpraševanje po električni energiji, ki mu samo z obnovljivimi viri ni bilo mogoče slediti. Poleg tega pa so k renesansi premoga kot energetskega vira prispevale tudi visoke cene zemeljskega plina, saj je premog znova postal stroškovno konkurenčen.
Po podatkih IEA se je globalno povpraševanje po premogu sicer lani povečalo za 6 odstotkov, pri čemer poznavalci ocenjujejo, da bi lahko že letos preseglo tudi rekordne ravni iz let 2013 in 2014 in se tudi obdržalo na tej ravni vsaj še naslednji dve leti. Glede na to, da je premog največji globalni vir emisij ogljika, pomenijo omenjene napovedi resno grožnjo svetovnim prizadevanjem za dosego ogljične nevtralnosti in brez uvedbe ostrih ukrepov na ravni največjih porabnic premoga dejansko ni veliko možnosti za omejitev globalnega segrevanja na največ 1,5 °C.
Največji porabnici premoga sta Kitajska in Indija
Proizvodnja električne energije v premogovnih elektrarnah naj bi se v letu 2021 na Kitajskem, ki ima pri proizvodnji električne energije iz premoga več kot 50-odstotni delež na svetovni ravni, kljub zmanjšanju ob koncu leta, povečala za 9 odstotkov, v Indiji pa narasla celo za 12 odstotkov, s čimer bodo dosegli rekordno raven porabe. Ti dve državi s skupno tremi milijardami prebivalcev predstavljata tudi dve tretjini vsega svetovnega povpraševanja po premogu, zato ne preseneča, da je v veliki meri od njiju odvisna tudi prihodnja usoda globalnih dogovorov glede zmanjšanja izpustov.
Še večjo rast proizvodnje v termoelektrarnah v primerjavi z letom prej naj bi v letu 2021 dosegli v ZDA in Evropski uniji (za skoraj petino), vendar naj bi ta ostala pod ravnmi iz leta 2019 in se letos zaradi pričakovanega manjšega povpraševanja in hitrega uvajanja obnovljivih virov energije še dodatno zmanjšala.
Z večjim povpraševanjem naraščajo tudi cene
Cene premoga so se v zadnjih dveh letih na svetovnem trgu precej zvišale, zlasti velik skok pa je bilo zaznati konec leta 2020. Kot navaja IEA v svojem poročilu, so se cene premoga, potem ko so v drugem četrtletju leta 2020 padle na 50 ameriških dolarjev za tono, proti koncu leta spet začele vzpenjati. K temu je največ prispevalo pomanjkanje ponudbe, pa tudi okrepitev gospodarskih aktivnosti in povečano povpraševanje po premogu na Kitajskem, ki je kot največja porabnica premoga, tudi ključna oblikovalka svetovnih cen premoga. K dvigu cen so prispevale tudi motnje v oskrbi in višje cene zemeljskega plina, pri čemer so cene premoga v začetku oktobra 2021 dosegle najvišje vrednosti vseh časov, in je bilo treba v določenem terminu za tono premog odšteti celo 298 dolarjev. Hitro posredovanje kitajske vlade za uravnoteženje trga, je nato pozitivno vplivalo na znižanje cen, ki so sredi decembra padle pod 150 dolarjev za tono, kar pa je še vedno trikrat več, kot je bilo za tono premoga treba odšteti v prvi polovici leta 2020.