Lani so se naložbe v energetiko na globalni ravni zmanjšale za 12 odstotkov v primerjavi z letom prej, pri čemer pa je zaznati tudi občutne strukturne spremembe.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo IEA so lani svetovne naložbe v energetski sektor znašale 1,7 bilijona ameriških dolarjev oziroma 2,2 odstotka svetovnega BDP in so bile tako v primerjavi z letom prej nižje za 12 odstotkov. Ob tem je, kot ugotavljajo v Agenciji, opaziti tudi znatne strukturne spremembe, pri čemer so tako lani prvič naložbe v elektroenergetski sektor presegle skupne naložbe v naftni, plinski in premogovni sektor, delež namenjen izrabi »čiste« energije in posodobitvi omrežij pa je dosegel 43-odstotni delež, kar je največ doslej. Hkrati ob znižanju investicij v tradicionalne fosilne panoge so se zvišale naložbe v povečanje energetske učinkovitosti, in sicer za 9 odstotkov, za 6 odstotkov več vlaganj kot leto prej pa je bilo zaznati tudi v elektroenergetska omrežja.
Čeprav so naložbe v elektroenergetski sektor lani presegle investicije v druge segmente, pa je bilo tudi na tem področju v primerjavi z letom prej zaznati 5-odstotni padec. Glavni razlog temu pa naj ne bi bilo zmanjšanje števila projektov, temveč tehnološki napredek in posredno znižanje cen napravam za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer naj bi lani za isto vsoto zgradili že za 50 odstotkov več zmogljivosti in pridobili za 35 odstotkov več energije kot pred petimi leti.
V energetiko največ vlaga Kitajska
Mednarodna agencija za energijo za letos sicer napoveduje 3-odstotno rast svetovnih naložb v naftno-plinski sektor, k čemur naj bi največ prispevalo ponovno povečanje pridobivanja plina iz skrilavcev v ZDA, pa tudi nove naložbe na Srednjem Vzhodu, v Rusiji in Mehiki.
Na področju električne energije, lani je bilo v ta sektor vloženih 718 milijard dolarjev, je pričakovati nadaljnjo krepitev naložb v obnovljive vire, posodobitev omrežja in razvoj hranilnikov na eni strani ter tudi zmanjševanje zanimanja za gradnjo novih premogovnih elektrarn na drugi. Izrabi zemeljskega plina naj bi bili še naprej najbolj naklonjeni v Severni Ameriki, Srednjem Vzhodu in Severni Afriki oziroma državah, kjer imajo na voljo dovolj poceni virov, v Evropi pa naložbe v nove plinske elektrarne ne dosegajo zmogljivosti, ki jih zaradi dotrajanosti zapirajo. Podobno velja tudi za jedrsko energijo, kjer je sicer lani bilo v omrežje na novo priključenih za 10 GW jedrskih elektrarn oziroma največ v zadnjih petnajstih letih, a je šlo v glavnem za projekte in odločitve izpred nekaj let. Tako so lani po svetu začeli graditi zgolj za 3 GW novih jedrskih zmogljivosti, in še to v glavnem na Kitajskem.
Med posameznimi državami je bila drugače glede naložb v energetiko tudi lani v ospredju Kitajska, ki je naložbe v premogovne elektrarne zmanjšala za četrtino in hkrati povečala vlaganja v obnovljive vire, pametna omrežja in energetsko učinkovitost. Njen delež na lestvici vseh globalnih naložb v energetiko pa je znašal 21 odstotkov. Visoko na lestvici so tudi ZDA, ki so lani k svetovnim naložbam v energetski sektor prispevale kar 16 odstotkov vseh sredstev, in Indija, ki je lani naložbe v svoj energetski sektor v primerjavi z letom prej zvišala za 7 odstotkov ter tako dosegla 4-odstotni globalni delež.