Energetika

Svetovni dan Habitata v znamenju trajnostnega razvoja

Današnji Svetovni dan Habitata, ki je posvečen mestom in naseljem, poteka v duhu temeljnih sporočil o trajnostnem razvoju, h kateremu je zavezana tudi Slovenija.
Svetovni dan Habitata v znamenju trajnostnega razvoja

Hkrati se v Sloveniji že četrto leto zapored začenja Mesec prostora 2017, s katerim Ministrstvo za okolje in prostor poudarja trajnostno ravnanje s prostorom ter povzema in nadgrajuje temeljna sporočila Svetovnega dne Habitata, ki se obeležuje od leta 1985, pojasnjuje MOP. 

Ministrstvo za okolje in prostor je na Svetovni dan habitata predstavilo slovenski prevod Nove urbane agende, dokumenta, ki na svetovni ravni opredeljuje ključno vlogo mest vseh velikosti pri trajnostnem razvoju in predstavlja globalno politično zavezo za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja, h kateri se je zavezala tudi Slovenija. 

Med cilji tudi zagotavljanje trajnostnih mest in naselij 

Nova urbana agenda potrjuje našo vsesplošno zavezo spodbujanja trajnostnega urbanega razvoja kot ključne faze za uresničitev celostnega in usklajenega trajnostnega razvoja na vseh ravneh, od svetovne do regionalne, državne, poddržavne in lokalne ob sodelovanju vseh pomembnih akterjev.

Dokument na  celosten način prispeva k izvajanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 v konkretnem prostoru in k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, med katerimi je tudi cilj, ki se nanaša na zagotavljanje odprtih, varnih, prožnih in trajnostih mest in naselij. Nova urbana agenda priznava tudi, da je treba pri spodbujanju in uvajanju novih trajnostnih oblik potrošništva in načinov proizvodnje, ki bodo omogočili odgovorno rabo virov in blažili negativne posledice podnebnih sprememb, upoštevati kulturo. 

Slogan Meseca prostora: »Zeleni prostor povezuje« 

Ministrstvo za okolje in prostor z letošnjim osrednjim sloganom Meseca prostora 2017 »Zeleni prostor povezuje«, želi izpostaviti pomembne in raznolike vloge, ki jih imajo zeleni prostori, tako v širšem prostoru kot v mestih, zlasti razvojni in varovalni vidik povezovanja in medsebojnega dopolnjevanja zelenih prostorov ter vlogo prostorskega načrtovanja pri tem. 

Zeleni prostor kot vir okoljskega in družbenega razvoja, vključuje široko mrežo različnih tipov prostorov: naravno ohranjene, gozdne in kmetijske površine, rečne koridorje, območja prepoznavnih in izjemnih krajin ter zelene površine oz. sisteme na območjih mest in naselij, kot so parki, igrišča, zelenje na ulicah, trgih, stanovanjskih soseskah, primestni travniki, primestni in mestni gozdovi ipd. Povezan zeleni prostor je vodilo usmerjanja prihodnjega razvoja v prostoru, ki bo vključeno tudi v novo Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2030, ki je trenutno v pripravi. 

Kot še omenja MOP, se bodo do konca oktobra v različnih krajih Slovenije zvrstile konference, okrogle mize, razstave, izobraževanja, delavnice za otroke in mlade, ki obravnavajo vprašanja prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, graditve in stanovanj.