V večini gospodinjstev, ki proizvedejo petino vseh emisij toplogrednih plinov, razmišljajo o učinkoviti rabi energije.
Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, letos že 50. leto zapored, je globalni dogodek. Na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) so ob tej priložnosti pripravili izbor pomembnejših podatkov, povezanih s podnebnimi spremembami, na Informi Echo, kjer izvajajo Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, pa so podrobneje predstavili odnos javnosti do porabe energije v gospodinjstvih.
Emisije toplogrednih plinov so glavni razlog za podnebne spremembe.
Petina emisij pride iz gospodinjstev
V Sloveniji letno v zrak izpustimo okoli 20.000 kiloton emisij v ekvivalentu CO2; največ (približno 80 odstotkov) jih izvira iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, 20 odstotkov jih proizvedejo gospodinjstva, pravijo na SURS, kjer dodajajo, da je v letih po letu 2008 (takrat je nastopila gospodarska kriza) njihova količina postopoma upadala, od leta 2014 pa se spet povečuje. Kljub temu se je skupna letna količina emisij toplogrednih plinov v EU-28 v desetletju od 2008 do 2017 zmanjšala za 13,5 odstotka, količina emisij na prebivalca pa za 15,3 odstotka.
Članice EU-28 so v letu 2017 izpustile v zrak 4,6 milijona kiloton toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 ali povprečno 8,9 tone v ekvivalentu CO2 na prebivalca. Najvišjo količino so zabeležili v Luksemburgu (16,7 tone v ekvivalentu CO2 na prebivalca), najnižjo pa na Hrvaškem (šest ton v ekvivalentu CO2 na prebivalca). V Sloveniji smo izpustili 9,2 tone toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca.
Velik potencial za zmanjšanje porabe energije
Raziskava REUS v kazalcu »Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih« prikazuje pozitiven trend v oceni porabe energije v gospodinjstvih, obenem pa kaže tudi na velik potencial za zmanjšanje le-te. Zmanjšanje končne rabe energije v gospodinjstvih lahko dosežemo na dva načina: z enkratnimi naložbami v energetsko učinkovitejše tehnologije (na primer izolacija stavb) in z učinkovitejšim vsakodnevnim ravnanjem z energijo (na primer ugašanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti).
REUS za gospodinjstva, ki se z enakimi vprašanji izvaja že od leta 2010, kaže, da se je v obdobju med letoma 2010 in 2019 povečalo število gospodinjstev, kjer je poraba energije nizka, poleg tega so seznanjena z rabo energije v svojih domovih in razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabili energijo.
Pozitiven trend je v veliki meri posledica delovanja politike za spodbujanje učinkovite rabe energije, katere ključni steber je Eko sklad, ki je v zadnjem desetletju omogočil širok nabor subvencij in ugodnih posojil za okolju prijazne naložbe, ocenjujejo na Informi Echo.
Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je glede na rezultate iz leta 2010 povečal za osem odstotnih točk (2019: 27 odstotkov, 2010: 19 odstotkov). Isledki REUS kažejo tudi na velik potencial za nadaljnje zmanjševanje porabe energije v skoraj treh četrtinah (72 odstotkov) slovenskih gospodinjstev.
Glede na merjenje v letu 2010 se je v letu 2019 za 19 odstotnih točk povečal delež tistih, ki so popolnoma seznanjeni z rabo energije v stanovanju (2019: 36 odstotkov, 2010: 17 odstotkov). Ta rezultat kaže na večjo ozaveščenost gospodinjstev glede lastne porabe energije.
Leta 2019 so dobre štiri petine anketiranih gospodinjstev navedle, da razmišljajo o učinkovitejši rabi energije. Na podlagi merjenja v obdobju od leta 2011 do 2019 se je delež teh gospodinjstev v letu 2019 povečal za 14 odstotnih točk. Omenjena statistika v številkah pomeni, da 486.690 od 593.725 gospodinjstev, pri katerih obstaja potencial za zmanjšanje količine porabljene energije, hkrati tudi razmišlja o učinkoviti rabi energije. Več o raziskavi na povezavi: www.reus.si