Svetovni energetski svet WEC je pred kratkim objavil rezultate pregleda ključnih energetskih izzivov v času aktualne energetske preobrazbe sveta, ki so ga oblikovali na osnovi statističnih podatkov in odgovorov spletne ankete, v kateri je sodelovalo več kot 1200 predstavnikov energetskih podjetij in energetskih strokovnjakov iz več kot 90 držav. V omenjenem pregledu je tokrat po zaslugi zadostnega reprezentativnega vzorca sodelujočih prvič zajeta tudi Slovenija. Sicer pa poročilo na splošno ugotavlja globalni premik v smeri decentralizacije, dekarbonizacije in digitalizacije energetskega sektorja, pri čemer se v posameznih energetskih politikah kaže očiten trend v smeri razvoja hranilnikov energije in elektrifikacije transporta.
In kaj omenjena analiza kaže za Slovenijo? Kot navajajo, se poraba energije pri nas še naprej povečuje, pri čemer naj bi naraščajočim potrebam po električni energiji sledili predvsem z gradnjo novih hidroelektrarn na Savi in zgraditvijo novega jedrskega bloka v Krškem. Nacionalna energetska politika naj bi tudi sledila postopnemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, pri čemer naj bi do leta 2050 emisije toplogrednih plinov zmanjšali za 80 odstotkov glede na leto 1990, v prehodnem obdobju pa naj bi bil poudarek na nadaljnji izrabi jedrske energije, povečevanju deleža obnovljivih virov in izrabi plina kot prehodnega energenta v času tranzicije.
Poročilo še navaja, da je Slovenija lani podprla prizadevanja EU za dosego najmanj 27-odstotnega deleža obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2030, se pa ni strinjala s predlogom o kaznovanju držav, ki ne bi dosegle tega cilja.
Kot rečeno, naj bi v Sloveniji veliko upov polagali predvsem v izrabo hidroenergije, in sicer tako z optimizacijo obratovanja obstoječih hidroelektrarn kot z izgradnjo nekaterih novih, priložnosti pa se kažejo tudi na področju večje izrabe razpoložljive biomase. Za prihodnost razvoja energetike v Sloveniji naj bi imeli pomembno vlogo še spodbujanje energetske učinkovitosti in prihodnja politika podpor obnovljivim virom energije, kar naj bi oboje vplivalo tudi na nadaljnjo digitalizacijo energetskega sektorja. Poleg tega pa naj bi Slovenijo v naslednjih letih čakala še pomembna odločitev o nadaljnji usodi jedrske energije.
Poročilo še navaja, da so v energetskem sektorju predvidene tudi znatne investicije v posodobitev omrežja, pri čemer je še posebej izpostavljena načrtovana elektroenergetska in plinska povezava s sosednjo Madžarsko, kar naj bi prispevalo k zanesljivejši energetski oskrbi ne samo Slovenije, temveč tudi širše regije.
Naj še omenimo, da je WEC začel tudi s podrobnejšo analizo vpliva okoliščin in parametrov, ki najbolj oblikujejo nacionalne energetike. Z anketami v posameznih državah želi raziskati njihovo pomembnost, verjetnost in vplivnost ter tako pomagati odločevalcem v energetiki. Seveda pa je za oblikovanje čim bolj realne slike pomembno, da se v raziskavo vključi čim več deležnikov iz posameznih držav. Anketa o tej snovi je dostopna na https://www.surveymonkey.co.uk/r/IM2019 , rezultati pa bodo objavljeni oktobra. Vabljeni k sodelovanju!
Podrobnejše rezultate letošnjega pregleda ključnih energetskih izzivov v fazi energetskega prehoda najdete
tukaj.