Energetika

Sveženj Pripravljeni na 55 podprli tudi člani evropskega sveta za okolje

Slovenija naj bi iz Sklada za modernizacijo prejela več sto milijonov evrov za posodobitev energetskega sistema.

Sveženj Pripravljeni na 55 podprli tudi člani evropskega sveta za okolje

Kot so sporočili iz ministrstva za okolje in prostor, so se evropski okoljski ministri na srečanju, ki se ga je prvič udeležil tudi minister za okolje in prostor Uroš Brežan, dogovorili o splošnem pristopu za vse zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki se obravnavajo v okviru sveta za okolje (sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, delitev bremen, CO2 standardi za vozila, raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo, socialni sklad za podnebje). Na osnovi sprejetega dogovora bo naslednje češko predsedstvo Svetu EU začelo pogajanja z Evropskim parlamentom po rednem zakonodajnem postopku. Ministri so sprejeli tudi splošni pristop glede predloga uredbe o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov.
Minister Uroš Brežan je ob robu zasedanja poudaril, da predlog ukrepov zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 ustrezno naslavlja podnebne izzive in zeleni prehod. Sveženj je pomemben element pri soočanju z izzivi obstoječe energetske krize ter prispeva k večji samozadostnosti EU pri oskrbi z energijo. »Prav tako menim, je dejal minister Brežan, da je treba na zakonodajni paket gledati kot na celoto, kot to izhaja iz kompromisnih rešitev pri doseganja končnega dogovora. V pogajanjih nam je uspelo, da je Slovenija postala upravičenka do sredstev v višini iz Sklada za modernizacijo. Približno 300 milijonov evrov bo predvidoma na voljo za modernizacijo energetskega sistema.«  
Z omenjenim svežnjem se sicer uvaja se nov steber trgovanja z emisijami (ETS) za cestni promet in stavbe, ter za pomorski promet, okrepili pa naj bi tudi delovanje že obstoječega sistema ETS, vključno z ETS  za letalski promet. Oblikovan je bil tudi poseben Socialni sklad za podnebje za premagovanje socialnih izzivov, s katerimi bodo posledično soočeni državljani. Poleg tega se zvišujejo nacionalni cilji za prizadevanja držav članic v ne-ETS sektorjih (odpadki, kmetijstvo, stavbe, promet, manjši gospodarski obrati), hkrati pa se uvajajo tudi strožji standardi za CO2 izpuste za osebna in lahka gospodarska vozila. Sprejeta je bila tudi odločitev, da v EU po letu 2035 ne bo več mogoče kupiti vozila z notranjim izgorevanjem, kar naj bi dalo dodaten zagon evropski avtomobilski industriji pri doseganju zastavljenih ciljev glede zmanjševanja izpustov iz prometa. 
Minister Uroš Brežan je v okviru srečanja imel tudi nekaj dvostranskih pogovorov. Tako se je sestal z evropskim komisarjem za okolje, oceane in ribištvo, Virginijusom Sinkevičijusem. Govorila sta o prioritetah na področju okolja: uredbi o baterijah, pošiljkah odpadkov in industrijskih emisijah ter novem predlogu uredbe Komisije o obnovi narave. Dotaknila sta se tudi odprtih primerov slovenskih kršitev prava EU. Minister se je sestal tudi z avstrijsko zvezno ministrico za podnebje, okolje, energijo promet, inovacije in tehnologijo, Leonore Gewessler. Z ministrico sta potrdila dobro sodelovanje in izmenjala informacije glede predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga Slovenija prevzema oktobra letos.

Brane Janjič
O avtorju