Evropska komisija stopnjuje odzivanje EU na kibernetske napade. Raziskave kažejo, da je kibernetska kriminaliteta v izjemnem porastu.
Evropska komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini sta pred dnevi predstavila sveženj ukrepov za kibernetsko varnost v Evropi.
Kot je sporočilo predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Komisija in visoka predstavnica predlagata ustanovitev agencije EU za kibernetsko varnost, ki bo imela trajen mandat za pomoč državam članicam pri učinkovitem preprečevanju kibernetskih napadov in odzivanju nanje.
Po omenjenem predlogu naj bi Agencija EU za kibernetsko varnost vsako leto organizirala vseevropske vaje na področju kibernetske varnosti, vzpostavila centre za izmenjavo in analizo informacij ter omogočila boljšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in znanja o grožnjah. Pomagala bo tudi pri izvajanju direktive o varnosti omrežij in informacij.
Certifikati kibernertske varnosti
Agencija bi pomagala tudi pri vzpostavitvi in izvajanju evropske sheme certificiranja, s katerim želi Komisija zagotoviti varnost proizvodov in storitev v digitalnem svetu. Certifikati kibernetske varnosti bodo potrošnikom zagotavljali zanesljivost naprav, kot so elektroenergetska in prometna omrežja ali povezani avtomobili, priznani pa bodo v vseh državah članicah.
Evropski raziskovalni in strokovni center za kibernetsko varnost bo v sodelovanju z državami članicami pomagal pri razvoju in uvedbi orodij in tehnologije za spopadanje s kibernetskimi grožnjami in napadi. Komisija predlaga tudi načrt za odzivanje Evrope in držav članic na obsežne kibernetske napade, ki bo hiter, operacionaliziran in hkraten.
Med možnimi skupnimi ukrepi bi bila tudi vzpostavitev sklada za nujno odzivanje na kibernetske grožnje. Sicer pa sveženj ukrepov za kibernetsko varnost v Evropi vsebuje še celo vrsto drugih predlogov.
Izziv za notranjo varnost Evropske unije
Kibernetska kriminaliteta je v izjemnem porastu, državni akterji pa vse bolj uporabljajo kibernetska orodja v geopolitične namene. Od leta 2015 se je število napadov z izsiljevalskimi programi povečalo za 300 %, gospodarski učinek kibernetske kriminalitete je v obdobju 2013–2017 narasel za petkrat, študije pa napovedujejo, da bi se do leta 2019 lahko povečal še za štirikrat. 87 % Evropejcev meni, da je kibernetska kriminaliteta pomemben izziv za notranjo varnost EU.
Vodilo Komisije pri delu na področju kibernetske varnosti sta evropska agenda za varnost in vmesni pregled strategije za enotni digitalni trg, ki določata glavne ukrepe za okrepitev kibernetske varnosti, med drugim še sporoča omenjeno predstavništvo.