S tem Termoelektrarna Brestanica zaključuje investiranje v dva nova plinska bloka PB-6 in PB-7, s katerima se bodo postopoma nadomestili trije plinski bloki moči 3x23 MW, ki so bili zgrajeni sredi sedemdesetih let in so tako pri koncu tehnične življenjske dobe. Dva nova plinska agregata sta ob sistemskih storitvah zanimiva tudi za komercialno obratovanje, kar predstavlja novo tržno nišo oziroma svetlo prihodnost za elektrarno. Pridobljeno pa je tudi že gradbeno dovoljenje za izgradnjo plinskih agregatov PB-8 in PB-9, s katerima bodo povečali moč same elektrarne. Terminsko gradnja teh dveh blokov še ni začrtana, je pa naložba v osmi in deveti blok odvisna od potreb na trgu električne energije oziroma na področju sistemskih storitev.
V sklopu projekta zamenjave plinskih blokov je že v letu 2018 realizirana izgradnja plinskega bloka PB-6, letos pa se zaključuje izgradnja drugega nadomestnega plinskega bloka PB-7 z nazivno močjo 56 MW. Plinski blok PB-7 so začeli graditi leta 2019, vrednost investicije pa znaša dobrih 26 milijonov evrov.
Gradbena dela za postavitev agregata PB-7 so najprej potekala po načrtih, potem pa jih je razglasitev epidemije koronavirusa nekoliko zamaknila. Po sprostitvi ukrepov so v Brestanici z deli in montažo vse potrebne opreme pohiteli in ključna dela konec minulega leta tudi uspešno zaključili. Konec januarja letos je bila uspešno izvedena tudi prva sinhronizacija novega plinskega bloka z omrežjem, nato pa sta se začela testiranje in preizkušanje vgrajene opreme. Aprila letos je bil uspešno zaključen tehnični pregled, na osnovi katerega je bilo odrejeno šestmesečno poskusno obratovanje. V njegovem sklopu bodo izvedene prve meritve obratovalnega monitoringa. Nato sledi pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja plinskega bloka v uporabo.
Z investicijo v izgradnjo plinskih blokov PB6-7 je Termoelektrarna Brestanica pridobila turbini z boljšim izkoristkom obratovanja ter nižjimi vrednostmi emisij in hrupa. S to tehnološko nadgradnjo bo delovanje elektrarne še bolj zanesljivo in okolju prijazno. Z izgradnjo PB-7 se skupna zmogljivost Termoelektrarne Brestanica povečuje na 406 MW moči in ima v danem trenutku večjo moč od slovenskega dela NEK. Termoelektrarna Brestanica tako ostaja pomemben energetski objekt za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo, in sicer predvsem v smislu zagotavljanja ročne rezerve za povrnitev frekvence ob izpadih proizvodnih enot ali drugih motenj v nacionalnem energetskem sistemu in možnosti oskrbe nujne lastne rabe NEK brez zunanjega vira napajanja.
Začrtana pot za trajnostno naravnan elektroenergetski sistem
Kot je v uvodu slovesnosti povedal direktor Termoelektrarne Brestanica Tomislav Malgaj, so si že pred tremi leti, ob odprtju PB-6 zastavili jasen cilj, da postavijo še eno plinski agregat. Glede na povečan obseg obratovanja v letu 2020 se je potrdila pravilnost odločitve za izgradnjo šestega in sedmega bloka. Dejstvo je, da poraba energije raste, pandemija koronavirusa pa je še bolj izpostavila pomen varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. In Termoelektrarna Brestanica predstavlja prav to: zanesljivega in visoko prilagodljivega proizvajalca električne energije, ki slovenskemu elektroenergetskemu sistemu zagotavlja stabilnost delovanja in oskrbo z električno energijo. Kot je poudaril, so v Termoelektrarni Brestanica zopet dokazali, da znajo in zmorejo slediti svojim ciljem ter se zahvalil krovni družbi GEN energija in družbi ELES, ki je prepoznala pomen razvoja elektrarne, ki bo morala zaradi vseh sprememb, ki se dogajajo v energetiki tudi v prihodnje skrbeti za zanesljivo oskrbo z električno energijo. Termoelektrarna Brestanica je svoje prve megavatne ure električne energije proizvedla že davnega leta 1943, od takrat pa se je marsikaj spremenilo in prav človeški napredek je najbolj povezan z električno energijo.
Direktor družbe Siemens Energy Slovenija, ki je dobavil glavno tehnološko opremo, Aleš Prešern je dejal, da se Evropa nahaja pred velikimi spremembami. Obljubili smo si, da bomo najkasneje do leta 2050 postali ogljično nevtralna celina. To leto ni tako daleč in v tekmi za dosego ogljične nevtralnosti bo le en zmagovalec. To bo možno z razmahom obnovljivih virov, ki pa niso vedno zanesljivi, in zato so enote, kot je ta v Brestanici, bistvene za prehod v energetske sisteme prihodnosti. Zavedati se moramo namreč, da je elektrika kri sodobne družbe in olje gospodarstva.
Po besedah generalnega direktorja družbe GEN energija Martina Novšaka zanesljiva oskrba odjemalcev z električno energijo zahteva stabilnost in robustnost sistema. Energija je strateška dobrina in konkurenčna oskrba krepi standard življenja vseh prebivalcev. Za prihodnost je pomembna dolgoročna okoljska vzdržnost in trajnostna naravnanost energetike s čim manjšo rabo prostora, ohranjanje naravnih površin, biotske raznolikosti in odločitev. V skupini GEN uresničujejo zeleni prehod, saj že danes 95 odstotkov vse električne energije izvira iz nizkoogljičnih virov. Prihodnja energetika terja pravočasne in premišljene odločitve za obvladovanje motenj, ki lahko prekinejo zanesljivo oskrbo z električno energijo. Zato je pomembno zanesljivo in varno obratovanje proizvodnih enot. V skupini si prizadevajo tudi za podaljšanje življenjske dobe NEK po letu 2043. Prav tako si prizadevajo za izgradnjo še zadnje hidroelektrarne v savski verigi, lahko pa doprinesejo tudi k izgradnji HE na srednji Savi. PE-7 predstavlja pomembno rezervo za oskrbo Slovenije v ključnih trenutkih, ter pomembno prispeva k zanesljivosti in odpornosti delovanja celotnega sistema. Plinski agregati ne rešujejo le domačih potreb, ampak tudi potrebe povezanega evropskega sistema. Potrebe po rezervah se povečujejo predvsem z večanjem deleža manj zanesljivih virov. Slovenija je na mednarodni ravni prepoznana kot pomemben igralec, zato je Martin Novšak prepričan, da bo v času predsedovanju Slovenije svetu EU, tudi jedrska energija ena od ključnih tem pri skupnem spodbujanju učinkovitega razogljičenja energetike.
Slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da se Slovenija nahaja pred pomembnimi odločitvami, vezanimi na energetsko oskrbo naše države in celotne Evrope. Izpostavil je pomen energetskega sektorja, saj danes brez električne energije zastane vsakršen razvoj in naš vsakdan, v prihodnosti pa ne bo nič drugače. Odločili smo se, da bomo do leta 2050 postali ogljično nevtralni, kar predstavlja velikansko preobrazbo in velik izziv. Evropa si je zastavila temeljne poti do tega cilja in 15. julija bo znana nacionalna udeležba pri zagotavljanju teh ciljev, nato pa se začne pravo odločanje. Nato sledi usklajevanje med 27 državami, ki so v različnih položajih, imajo različne možnosti za zagotavljanje obnovljivih virov energije, različne rezerve, različne energetske objekte, različno usposobljeno stroko in različne BDP. Zato dogovora ni pričakovati kaj kmalu. Razen, če bi prišlo do nekega nepričakovanega tehnološkega preboja, doseganje teh ciljev brez jedrske energije ni možno. Čaka nas zahtevno in naporno delo in Slovenija se bo v času predsedovanja svetu EU prizadevala, da se bo dosegla uskladitev. Izkušnje v zadnjem letu, času pandemije kažejo, da je električna energija tisto, kar določa normalno življenje, nezanesljiva oskrba pa terja velikanski davek. Zato proizvodne enote v Termoelektrarni Brestanica niso nekaj, kjer se štejejo le ekonomski učinki, ampak tudi pomemben del nacionalne in tudi evropske električne infrastrukture. S to investicijo Posavje ostaja in se še bolj utrjuje kot osrednja slovenska energetska regija, kar se bo še posebej pokazalo v prihodnje, ko bomo poleg vseh sprememb potrebovali tudi več energije in več proizvodnje električne energije, proizvodnih kapacitet za energijo, ki bo varna, čista in, ki bo na voljo tudi v kriznih časih.