Podjetje, specializirano za proizvodnjo primarnega aluminija in aluminijastih izdelkov, je uradni zagon doživelo 21. novembra 1954.
Temelje podjetja je že leta 1942 z začetkom gradnje tovarne glinice v Strnišču postavil nemški trust Vereinigte Aluminium Werke. Tik pred koncem vojne, ko je bilo zaključenih že okoli 70 odstotkov gradbenih del, so večino že dobavljene opreme in vso dokumentacijo odpeljali v Nemčijo. Po končani vojni se je takratna oblast odločila gradnjo končati in februarja 1954 je tovarna začela poskusno delovati.
Poleg drugih pomembnih prelomnic je treba omeniti leto 1983, ki je bilo najbolj kritično v zgodovini tovarne, saj so bili uvedeni t. i. začasni ukrepi družbenega varstva, ki so trajali leto dni.
Pomembno je tudi leto 1989, ko je začela obratovati nova livarna s klasičnim livarskim programom. Z novo tehnologijo se je Tovarna glinice in aluminija uvrstila med tedaj najsodobnejše svetovne proizvajalce aluminija. Proizvodnjo glinice in aluminija v Kidričevem so na začetku devetdesetih let 20. stoletja zaznamovale velike in daljnosežne spremembe. Odločilen preobrat na področju varovanja okolja in hkrati simboličen dogodek v letu 1991 je bila ukinitev elektrolizne hale A. V avgustu 1991 pa so ukinili tudi proizvodnjo metalurške glinice.
V skladu z novimi in ekološko naravnanimi programi je vodstvo iskalo novo ime za podjetje in načine, da bi v javnosti uveljavili novo pojmovanje proizvodnje aluminija v Sloveniji. Tovarno so tako leta 1992 preimenovali v Talum. Leta 1996 je Talum začel pridobivati certifikate, ki so dokazovali kakovost proizvodnje, odlike razvoja, uspešnost na svetovnih trgih in usmeritev v ekološko naravnane programe. Leta 1998 je Talum postal delniška družba v večinski lasti družbe ELES, ki je njegov lastnik še danes.
Še eden od mejnikov podjetja je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja leta 2007, za katerega so morali po 44 letih ustaviti tudi proizvodnjo aluminija v elektrolizi B. S tem pa je Talum zaključil proces prestrukturiranja proizvodnje ter prestopil v novo strategijo razvoja, ki ob povečani uporabi sekundarnega aluminija v proizvodnji in posledičnem okolju prijaznejšemu delovanju narekuje povečanje proizvodnje, nove zaposlitve in še uspešnejše poslovanje družbe. (pb)