V Brestanici so včeraj na gradu Rajhenburg s slovesno prireditvijo počastili 70-letnico obratovanja brestaniške termoelektrarne.
Na slavnostno srečanje je vodstvo TE Brestanica (TEB) poleg predstavnikov resornega ministrstva in občine povabilo tudi njihove poslovne partnerje, kot so Gen Energija, Eles, Gen-I, Alstom, Geoplin, Petrol ter razne dobavitelje za vzdrževanje elektroenergetskih komponent. Praznovanja se je med uglednimi gosti udeležil tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.
Pester glasbeno kulturni del
Program s poudarkom na pomembnejših obdobjih obratovanja TE Brestanica je povezoval Žiga Kump. V okviru glasbeno kulturnega dela prireditve so nastopili trobilni in pihalni kvintet Glasbene šole Krško, Moški pevski zbor Svoboda Brestanica, Mladinski pevski zbor brestaniške šole in Instrumentalna skupina TEB. Ob tej priložnosti je podjetje TE Brestanica prejelo potrdilo o nedavno zaključeni presoji za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje. V grajskih prostorih pa je bila na ogled postavljena razstava z naslovom Termoelektrarna Brestanica skozi 70 let.
Kot je dejal direktor TE Brestanica Tomislav Malgaj, je TEB letos pred dvema ključnima mejnikoma. »Prvi je ta, da smo v zaključni fazi pripravljalnih aktivnosti pri projektu menjave treh plinskih turbin (iz leta 1974) z novimi. S plinskimi bloki PB1-3, ki so stari že preko 35 let, dolgoročno ne bo več možno zagotavljati visoke stopnje razpoložljivosti in zanesljivosti ter izpolnjevati ekoloških standardov. Ker želi TE Brestanica ohraniti vlogo ponudnika sistemskih storitev in zagotoviti večjo zanesljivost obratovanja ob zmanjšanem vplivu na okolje, načrtujemo gradnjo novih plinskih blokov. Drug pomemben mejnik pa je 70-letnica delovanja naše termoelektrarne,« je poudaril direktor TEB.
Začetek gradnje TEB sega v leto 1939
V nadaljevanju je Tomislav Malgaj predstavil nekatere pomembnejše zgodovinske prelomnice, ki so TE Brestanica spremljale na dosedanji poti. Navzoči gostje so si z zanimanjem ogledali tudi krajši film, ki zgovorno priča, da je TEB že od samega začetka živela s krajem in njegovimi prebivalci, mnogi pa so našli zaposlitev prav v tej elektrarni in v rudniku Senovo.
Termoelektrarno Brestanica je leta 1939 začela graditi Trboveljska premogokopna družba (TPD). Za gradnjo elektroenergetskega objekta z močjo 12,5 MW so se odločili zaradi vedno večjih količin premoga, ki so jih izkopali v rudniku Senovo. Elektrarna je bila na začetku vojne leta 1941 še nedokončana. Kljub vojnim razmeram so z gradnjo nadaljevali in 24. junija 1943 je začel redno obratovati prvi agregat. Drugi agregat so začeli graditi leta 1959, dograjen pa je bil dve leti pozneje, ko so postavili turboagregat z močjo 13,5 MW.
Obratovanje termoelektrarne se je močno spremenilo, ko so v slovensko elektroenergetsko omrežje vključili druge večje objekte. TE Brestanica se je morala prilagajati takratnim potrebam sistema. V obdobju od leta 1960 do 1970 so se začele večje težave zaradi premajhnih količin premoga, zato je bila po letu 1970 pripravljena investicijska dokumentacija za gradnjo posebnega elektroenergetskega objekta v takratni Jugoslaviji, to je plinsko-parne elektrarne s skupno močjo 95 MW. Kot gorivo sta bila predvidena ekstra lahko kurilno olje in primarni bencin in takšen tip energetskega objekta je zrasel iz želje po zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo.
Pozneje se je vloga TE Brestanica spremenila, in sicer za proizvodnjo vršne energije in rezervno moč ob morebitnih primanjkljajih in izpadih (havarijah) v elektroenergetskem sistemu (EES), saj je omogočala takojšnje kritje potreb po električni energiji. Ključna vloga plinskih blokov PB1-3 je tudi zagotavljanje zanesljivega in neodvisnega vira napajanja lastne rabe NEK.
Zmogljivosti TEB se še povečajo
Leta 1998 so podpisali pogodbo za dobavo in montažo dveh plinskih turbin moči 2×114 MW (PB4 in PB5), predvidenih za obratovanje v odprtem procesu. Vgradnja turbin se je začela leta 1999, leto pozneje pa sta turbini že poskusno obratovali. Obe turbini uporabljata za gorivo zemeljski plin ali ekstra lahko kurilno olje ali kombinacijo obeh omenjenih goriv. Poleg obeh turbin so zgradili oziroma posodobili več drugih objektov ter poskrbeli za druge sisteme, ki so nujni za nemoteno komuniciranje.
Za TE Brestanica je dolga in bogata zgodovina, polna različnih dogodkov in odločitev, povezanih z razvojem elektrarne ter tudi življenja ljudi v okoliških krajih. TE Brestanica se zaveda družbene odgovornosti podjetja, seveda pa so v ospredju izzivi, ki čakajo elektrarno v naslednjih letih. Elektrarna je v večjega »igralca« na področju varne in zanesljive oskrbe z električno energijo prerasla leta 2000 s postavitvijo plinskih turbin. TE Brestanica danes v Sloveniji vsekakor velja za enega od vodilnih ponudnikov za zagotavljanje sistemskih storitev terciarne rezerve. Njene naprave za proizvodnjo električne energije imajo trenutno skupno 297 MW moči, kar v zmogljivosti celotnega EES Slovenije pomeni približno 10 odstotkov vseh inštaliranih proizvodnih enot.
Odprti tudi za obnovljive vire energije
Leta 2004 se je TE Brestanica aktivno vključila v gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, po dograditvi HE Boštanj pa je skrbela za vzdrževanje in obratovanje te hidroelektrarne. Pozneje je upravljanje hidroelektrarn na spodnji Savi prevzela družba HESS, TE Brestanica pa po pogodbi skrbi za njihovo vzdrževanje. V letu 2009 so Elektro Slovenija, Elektro Celje in TE Brestanica zgradili novo GIS stikališče 110 kV, ki je nadomestilo nekdanje prosto zračno stikališče.
»Med leti 2008 in 2010 je TE Brestanica v sklop energetske sanacije poslovnega objekta vključila tudi gradnjo sončnih elektrarn. Letos pa bo dokončana tudi rekonstrukcija črpališča požarne in tehnološke vode na potoku z izgradnjo cevovoda, kar bo imelo za posledico bistveno izboljšanje protipožarne zaščite naprav,« je še pojasnil direktor TEB.
Miro Jakomin