Energetika

TEŠ aprila prispeval tudi do polovico energije

Brez proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj bi se uvozna odvisnost močno povečala.

TEŠ aprila prispeval tudi do polovico energije

 

 

V tednu od 16. do 22. aprila je bilo v Sloveniji proizvedene 144,9 GWh električne energije, od tega v Termoelektrarni Šoštanj kar 73 GWh, kar pomeni več kot polovico vse električne energije proizvedene v Sloveniji. Preostala električna energija je bila proizvedena iz obnovljivih virov, predvsem v hidroelektrarnah skupine HSE. V istem obdobju pa je poraba električne energije znašala 233,5 GWh. Manjkajočo električno energijo, s katero smo pokrili razliko med porabo in dejansko proizvodnjo, je bilo zaradi remonta v NEK treba zagotoviti iz uvoza. Ob tem smo bili priča dvema negativnima finančnima učinkoma, saj smo poleg odliva sredstev iz Slovenije, morali za uvoženo električno energijo odšteti tudi precej več denarja, kot ga sicer plačujemo za energijo proizvedeno doma. V Holdingu Slovenske elektrarne ob tem poudarjajo, da bi bili negativni finančni učinki brez proizvodnje v termoelektrarni Šoštanj še večji. »Skupina HSE kot največji proizvajalec in trgovec z električno energijo s svojimi proizvodnimi enotami v vsakem trenutku omogoča stabilno oskrbo Slovenije z električno energijo. Predvsem v razmerah, kot so bile značilne za prvo tromesečje letošnjega leta, pa slovenski elektroenergetski sistem in njegovi odjemalci potrebujejo zanesljivo proizvodno enoto, kakršna bo nadomestni blok 6 TEŠ. Ta bo tudi v času krize dobav električne energije služil kot osrednji steber oskrbe,« pravi generalni direktor HSE mag. Matjaž Janežič, ki hkrati opozarja, da se kljub sorazmerno nizki gospodarski aktivnosti poraba električne energije še naprej povečuje. Razlogi za zvišanje v prvem tromesečju so predvsem v povečani stopnji učinkovite rabe energije za potrebe ogrevanja v tem obdobju. Povečana uporaba toplotnih črpalk za namen ogrevanja sanitarne vode in prostorov sicer zmanjšuje porabo fosilnih goriv, vendar pa hkrati povečuje porabo električne energije. Za vsako energetsko enoto zmanjšanja porabe fosilnega goriva se namreč v takšnem procesu poveča poraba električne energije za 0,2-0,3 energetske enote. Glede na to, da v zadnjih letih opažamo tudi povečanje porabe v poletnih mesecih za potrebe hlajenja, pa je podobno rast porabe pričakovati tudi v prihodnje.

Naj še omenimo, da je termoelektrarna Šoštanj od začetka leta do konca marca v prenosno omrežje poslala 988,5 GWh električne energije, hidroelektrarne so v tem času prispevale 417,7 GWh, iz nuklearne elektrarne Krško pa smo dobili 1.501,6 GWh, pri čemer je upoštevan tudi polovični delež proizvodnje namenjene Hrvaški. (bj)

 

Brane Janjič
O avtorju