Iz delujočih blokov v Šoštanju letos že dobri 2 TWh električne energije.
Glede termoelektrarne Šoštanj smo vajeni predvsem bolj slabih novic, zlasti tistih povezanih s finančnim stanjem družbe in posledično celotne skupine. Rekordna poletna proizvodnja pa tokrat TEŠ-u napoveduje vendarle nekoliko manj stresne čase, čeprav naj bi se iz izgub predvidoma izkopali šele na začetku prihodnjega desetletja. Kakor koli že, letošnji julij se bo v zgodovino zapisal kot mesec z rekordno proizvodnjo iz TEŠ, saj sta bloka 4 in 6 sedmi letošnji mesec uspela proizvesti kar 443 GWh električne energije, kar je bilo na mesečni ravni največ v vsej dosedanji zgodovini.
Kot je povedal direktor družbe dr. Matjaž Eberlinc, so tega dosežka še posebej veseli, saj začetek leta ni bil tako obetajoč. Z dobrimi proizvodnimi rezultati, ko je bila zaradi povečanega povpraševanja po električni energiji proizvodnja v Šoštanju v poletnih mesecih tudi za tretjino večja, pa so poslovanje vendarle spravili v načrtovane okvire in upajo, da bodo poslovno leto 2015 v skladu z njimi tudi zaključili.
Lani izguba večja od sprva predvidene
V termoelektrarni Šoštanj so dobili revidirano mnenje poslovnega poročila za leto 2014, ki pa žal ne prinaša spodbudnih rezultatov. Tako so lani proizvedli »le« 2,8 TWh električne energije, kar je bilo za petino manj kot je bilo sprva načrtovano. Poglavitni razlogi naj bi bili izjemna hidrologija, težave z izkopom premoga in tudi začetek vročih zagonskih preizkusov bloka 6, zaradi česar so morali prilagajati proizvodnjo v drugih blokih. TEŠ je lani skupno imel 191 milijonov evrov prihodkov ali za skoraj četrtino manj od načrtovanih, tako da je negativni poslovni izid iz poslovanja znašal 27 milijonov evrov. K temu je treba prišteti še za 62 milijonov evrov na račun opravljenih slabitev sredstev, tako da skupna izguba iz leta 2014 znaša 89 milijonov evrov. Konec leta je bilo v Šoštanju še 439 zaposlenih, pri čemer se je ta številka v prvi polovici leta zmanjšala na 412 oziroma za 6 odstotkov, do konca leta pa naj bi se še za 4 odstotke. Kot je dejal dr. Eberlinc, gre za zmanjševanje števila zaposlenih z mehkimi metodami (upokojevanje in sporazumne prekinitve pogodb), pri čemer je tudi to del ukrepov za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja. V okvir teh namreč sodi tudi nova organiziranost in sistematizacija delovnih mest, ki je sicer že bila izpeljana v začetku leta, in naj bi jo letos izvedli še enkrat. Cilj tega, poudarja dr. Eberlinc, je doseči optimalno razporeditev zaposlenih, pri čemer se trenutno kar 179 delavcev izobražuje na različnih ravneh, da bodo lahko prevzeli funkcije in delo na novem bloku 6 in v drugih enotah TEŠ. Kot del racionalizacijskih ukrepov je dr. Eberlinc navedel še prevetritev pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so jih nekaj prekinili, nekaj združili ali jih zmanjšali in storitve, ki so jih prej opravljali zunanji izvajalci, prevzeli sami.
Sicer pa je TEŠ lani s prodajo toplotne energije zaslužil 3 milijone 350 tisoč evrov in približno toliko sredstev namenil tudi za odškodnine, pri čemer pa naj bi v lokalni skupnosti lani skupaj preko pogodb z dobavitelji, omenjenimi odškodninami in različnimi sponzorstvi in donacijami ostalo kar 32 milijonov evrov.
Kljub omenjeni izjemni letošnji proizvodnji, pa je Termoelektrarna Šoštanj v prvih mesecih leta, kot je bilo tudi predvideno v Poslovnem načrtu, poslovala z izgubo, ki pa je bila nekoliko manjša od načrtovane. Negativne poslovne rezultate TEŠ pričakuje tudi ob koncu leta, ob sedanjih cenah električne energije na evropskih borzah pa naj bi bolj vesela leta za TEŠ prišla šele po letu 2020. Za letos, je dejal dr. Eberlinc, je finančna situacija sicer pokrita, k čemer je levji delež prispevala dokapitalizacija s strani HSE v višini 248 milijonov evrov, ostajajo pa likvidnostne razmere v družbi še naprej zaostrene.
Blok 6 doslej upravičil vsa pričakovanja
V Termoelektrarni Šoštanj so sicer zelo zadovoljni z dosedanjim obratovanjem bloka 6 in pripadajočih objektov (blok je 27. maja, po uspešno končanem tehničnem pregledu prejel odločbo upravnega organa, s katerim je slednji odredil enoletno poskusno obratovanje) saj je dobra dva meseca deloval nemoteno in brez napak, ki bi terjale zaustavitev. »Z uporabo najsodobnejših tehnologij in materialov pri novem bloku 6 nam je uspelo zvišati neto izkoristek elektrarne s prejšnjih 32 odstotkov, s katerimi sta obratovala bloka 4 in 5, na zavidljivih 43 odstotkov.« je dejal direktor projekta izgradnje nadomestnega bloka 6 Miha Pečovnik in poudaril, da je blok 6 izpolnil tudi vsa pričakovanja glede izpustov škodljivih snovi v ozračje, pri čemer so preliminarni rezultati celo boljši od sprva načrtovanih.
Čaka pa TEŠ v kratkem, poleg nadaljnje optimizacije in racionalizacije poslovanja, še kar nekaj pomembnih investicij. Gre v prvi vrsti za vlaganja v posodobitev bloka 5, kjer so zaradi zaostritve okoljske zakonodaje v skladu z evropskimi direktivami, predvideni večji posegi (predelava kotla za zmanjšanje emisij dušikov-oksidov, nakup in vgraditev novega transformatorja, s katerim bodo blok 5 priključili na 220 kV omrežje, in remont, s katerim bi zagotovili nadaljnjo zanesljivost obratovanja bloka 5).
Ob tem v TEŠ tudi upajo, da bo do konca leta izpeljan prenos direktive IED v slovenski pravni red, ki bi družbi dovoljevala uveljaviti izjemo pri emisijah iz zastarelih energetskih objektov in s tem brez dodatnih vložkov po potrebi omogočila občasno obratovanje bloka 4, s čimer bi si še izboljšali obratovalne in finančne kazalce v prihodnje.
Brane Janjić