Aktualen pogovor z direktorjem Termoelektrarne Šoštanj Petrom Dermolom.
Projekt TEŠ 6 počasi prehaja v sklepno fazo, saj je julija bilo opravljenih že 75 odstotkov vseh predvidenih del, na gradbišču pa je praktično tudi že vsa potreba oprema. Jeseni naj bi izpeljali še tlačni preizkus kotla, ki bo pomemben mejnik pri tem projektu, saj bo potrdil kakovost opreme in opravljenih del. Pogajanja z Alstomom o roku dokončanja sicer še potekajo, tako da dokončne vrednosti projekta še ni mogoče oceniti.
Peter Dermol je na čelo Termoelektrarne Šoštanj prišel 11. aprila letos in se je, podobno kot njegovi predhodniki, že takoj moral soočiti s številnimi perečimi vprašanji projekta izgradnje nadomestnega bloka TEŠ 6. Kot pravi, mu tako izzivov na novem delovnem mestu ne manjka, mu je pa v pomoč dejstvo, da je kot Velenjčan s termoelektrarno praktično rasel, da je dobro seznanjen z njeno tehnologijo in da dobro pozna tudi predanost ljudi, ki v njej delajo. To je po njegovih besedah tudi največja dodana vrednost, ki jo je s seboj prinesel na položaj prvega v elektrarni. Z njim smo se pogovarjali o tem, v kateri fazi je trenutno projekt TEŠ 6 in kaj bi ga še znalo ogroziti, pa tudi o tem, da je v javnosti znana predvsem tista »temna« plat projekta, manj pa dejstvo, da v Šoštanju gradijo enega najsodobnejših termoenergetskih objektov na svetu.
TEŠ 6 je zagotovo eden najbolj izpostavljenih energetskih projektov v zadnjih letih. Vodenje TEŠ ste prevzeli v času, ko je projekt TEŠ 6 po gradbeni in tehnični plati na višku izvajanja, hkrati pa ste podedovali tudi zaplete, povezane z njegovim financiranjem? Kaj za vas osebno pomeni biti na čelu tega projekta v takšnih razmerah oziroma kakšno je sploh vzdušje v kolektivu, ki je bil izpostavljen številnim menjavam in se dnevno srečuje z velikimi pritiski javnosti?
Že od začetka mandata sem poudarjal, da bom precej pozornosti namenjal urejanju medsebojnih odnosov v družbi. Vemo, da je to čez noč nemogoče storiti, sploh glede na velike pritiske iz okolice. Vsekakor lahko rečem, da je v takšnih razmerah težko delati. Moja filozofija v zvezi s tem sicer je, da se skušam kar se da distancirati od teh pritiskov in jih ne jemljem k srcu, saj lahko le tako od sebe dam nek maksimum pri svojem delu. Ne želim, da bi ti pritiski vplivali name ali moje sodelavce na način, da bi pri tem trpelo naše delo. Vsekakor pa ni lahko v takšnem okolju delati niti vsem zaposlenim, še posebej, ker gre za ljudi, ki so predani družbi že mnoga leta in so se zanjo v preteklosti marsičemu odrekli. So vedno pripravljeni žrtvovati tudi svoj prosti čas za elektrarno s ciljem, da slovenskim odjemalcem zagotovimo kakovostno oskrbo z električno energijo. Zato ni pošteno do vseh teh ljudi, da se v javnosti o projektu TEŠ 6 govori kot o nekem nujnem zlu.
Širša stroka dobro ve, kakšen je pomen TEŠ za slovensko energetiko in tega se zavedamo tudi zaposleni in prebivalci Šaleške doline. Zato ostaja grenak priokus, ker je medijsko ta projekt tako negativno izpostavljen in kar naenkrat velja vsa dolina za koruptivno, čeprav do danes še nobenemu ni bilo dokazano, da bi se kakorkoli okoristil s tem projektom. Še vedno upam, da se bodo zadeve postopoma vendarle nekoliko umirile in se bomo potem tudi zaposleni lažje osredotočili zgolj na naše strokovno delo.
V primeru projekta TEŠ 6 je bilo doslej doseženo tudi kar nekaj velikih tehnoloških, logističnih in gradbenih podvigov, saj v širši regiji takšnega projekta trenutno ni. A o tem se dejansko sploh ne govori.
Dejansko gre v primeru TEŠ 6 za tehnološko najsodobnejšo opremo, ki ta hip obstaja na svetu, in je bilo v zvezi z njo tudi za gradbince precej zahtevnih izzivov. Verjetno je težava, da projekt TEŠ 6 spremljajo le negativne zgodbe, tudi v tem, ker je na žalost ta hip še eden redkih velikih projektov, ki se trenutno v Sloveniji sploh izvaja. Če bi takšnih projektov bilo več, bi se verjetno tudi vsa ta velika negativna energija, ki je v našem okolju, prerazporedila. Tako pa vse pade na TEŠ 6. Sploh bi morala biti logika povsem drugačna in bi morali bolj spodbujati ravno takšne, tudi v svetovnem merilu zelo zahtevne projekte. S tem bi bilo več dela za domače izvajalce, pospešil bi se denarni tok in gospodarstvo bi si lahko opomoglo. Če bi podprli več takšnih projektov, seveda ob pogoju, da so dobro vodeni, bi lahko prispevali k večji gospodarski stabilnosti in potem tudi nadaljnjemu razvoju.
V kateri fazi pa je trenutno projekt TEŠ 6? Kolikšen delež opreme je že na gradbišču oziroma tik pred prevzemom, koliko ste zanjo že odšteli in kateri večji delovni sklopi vas še čakajo do dokončanja projekta?
Če gledamo projekt v celoti, je končanih že 75 odstotkov vseh del, sklenjenih pogodb pa je že bilo 96 odstotkov. Na glavnih postavkah projekta pa je slika naslednja: gradbena dela so na 86 odstotkih, montaža glavne tehnološke opreme na 80 odstotkih, čistilna naprava na 83 in hladilni sistem na 82 odstotkih. Večinoma gredo ti glavni tehnološki deli projekta tako proti koncu. V jesenskih mesecih letošnjega leta nas še čaka zelo pomemben tlačni preizkus kotla, ki bo pokazal, ali je kakovost opreme in opravljenih del na zahtevani ravni. To je bistven mejnik pri celotnem projektu. Nadaljevala pa se bodo potem še dela na pomožnih napravah, transportu premoga, pripravi vode in podobno.
Pa je vsa oprema že tukaj?
Tako skladišča na prostem kot v dvoranah so dobro zasedena in večina opreme je že narejene. Zadnje tedne je na delovišču zelo živahno, kjer se nahaja okrog 1400 delavcev, od tega 1150 Alstomovih. Ta številka bo avgusta še naraščala, ko bo dosegla vrh s 1500 delavci, potem pa naj bi se začela počasi zmanjševati.
Brane Janjić
Celoten pogovor z Petrom Dermolom lahko preberete v naslednji številki revije Naš stik.