TET ne gre v prodajo

Kot je znano, so se pogajanja s potencialnim kupcem TET, družbo Edelweiss Investment SA, prejšnji teden končala brez dogovora o prodaji 81,33 – odstotnega deleža HSE v tej odvisni družbi. Holding Slovenske elektrarne si sicer po besedah direktorja Blaža Košoroka že od leta 2012 intenzivno prizadeva najti strateškega investitorja, ki bi bil pripravljen vložiti finančna sredstva v prenovo trboveljske termoelektrarne, pri čemer pa velikega zanimanja žal ni bilo. Podobne energetske objekte zaradi trenutnih razmer na energetskem trgu, ki jih zaznamujejo nizke cene električne energije, tudi v drugih evropskih državah ustavljajo, kot je poudaril Blaž Košorok pa se trenutno ne splačajo vlaganja v prav noben nov energetski objekt. Tako je brez pravega odziva tudi po večkratnem pozivu k sodelovanju oziroma potencialnemu nakupu TET ostalo kar 19 ponudb, ki so v zadnjem času romale na naslove ključnih evropskih energetskih podjetij in je zanimanje izrazilo le omenjeno podjetje Edelweiss Investment Sa, ki pa je v času pogovorov in v zadnjem času tudi intenzivnejših pogajanj o nakupu že večkrat spremenilo svoja stališča. Tako sta 23. septembra letos pogajalski skupini obeh strani v bistvenih elementih uskladili besedilo pogodbe, s čimer se je na seji istega dne seznanil tudi nadzorni svet HSE. Kljub doseženemu dogovoru pogajalskih ekip pa je družba Edelweiss Investment nato dva dni pozneje, to je 25. septembra, HSE postavila dodatne pogoje glede prevzema preteklih obveznosti družbe TET (odškodninske okoljske tožbe iz let 1997 in 2006), ki nikoli prej niso bile omenjene kot omejitev niti v ponudbi niti v postopku pogajanj, bistveno pa presegajo višino predlagane kupnine. Ta naj bi po besedah Blaža Košoroka v zadnji različici pogodbe sicer znašala zgolj 500 tisoč evrov, pri čemer se je HSE v pogajanjih znašel tudi pred drugimi omejitvami. Tako, od potencialnega kupca poslovnega deleža HSE za izvedbo prepotrebne prenove ni bilo možno zahtevati nikakršnih zavez (Tudi ne glede ohranitve delovnih mest), saj bi le-te pomenile nedovoljeno državno pomoč. Pri tem tudi ni nepomembno dejstvo, da finančni vložek v prenovo tehnološkega postroja in s tem v nadaljnje delovanje TET zaradi zahtevnih razmer na trgu z električno energijo za skupino HSE predstavlja preveliko tveganje, ki ga brez spremembe statusa TET, ki od leta 2012 ni več upravičena do pomoči v okviru prednostnega dispečiranja, skupina HSE ni zmožna prevzeti. Ključen problem pa naj bi bilo tudi zagotavljanje potrebnega energenta, pri čemer naj bi »črno« usodo TET že leta 2007 začrtal zakon o zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Po besedah vodstva HSE naj bi bilo razlogov za prekinitev oziroma konec pogajanj z edinim interesentom še več, saj kljub sklepni fazi pogajanj ni bil razkrit dejanski lastnik oziroma HSE ni prejel vseh potrebnih dokumentov, ki bi dokazovali lastništvo. Legitimnost kupca pa je pod vprašaj postavila tudi nedavna pogodba s Premogovnikom Velenje o vključitvi velenjskih strokovnjakov v raziskave za ponovno vzpostavitev rudnika v BiH (ta naj bi zagotavljal potreben premog za TET), saj kljub krepko pretečenemu roku omenjena družba še ni nakazala dela dogovorjenega denarja za izvedbo posla.
Kot je povedal predsednik nadzornega sveta HSE Miloš Pantoš, so sicer v preteklosti iskali tudi drugačne rešitve za TET, pri čemer naj nekatere še ne bi bile povsem izgubljene (upravljanje stikališča, pogovori glede zagotavljanja terciarne rezerve, skladiščenje blagovnih rezerv). Precej upov pa so vlagali tudi v lokalno skupnost, ki pa žal tudi niso obrodili sadov (sežigalnica ozirioma termična obdelava odpadkov, daljinsko ogrevanje zasavskih občin).

Naslednji koraki so v pristojnosti vodstva TET

Ker poskus prodaje TET ni uspel, zdaj družbo čakajo koraki, ki jih v primerih likvidacije ali stečaja gospodarske družbe predvideva veljavna zakonodaja. Tako naj bi nadaljnji scenarij zdaj razrkrilo vodstvo TET in nadzorniki te družbe, ki so bili po oceni predstavnikov HSE doslej premalo angažirani in preveč čakali zgolj na odločitve večinskega lastnika. Konec oktobra naj bi bil sklican tudi posvet s socialnimi partnerji, do takrat pa naj bi bili znan tudi podrobnejši program glede nadaljnje usode same elektrarne in predvsem tam zaposlenih. Reševanje socialnega položaja zaposlenih v TET, ki so od 17. septembra na čakanju, pa naj bi po besedah Blaža Košoroka, imelo prednost pred vsemi drugimi ukrepi. (bj)