TET ni tovarna marmelade

Sindikat dejavnosti energetike Slovenije je danes sklical tiskovno konferenco, na kateri so pojasnili svoja stališča glede dogajanj povezanih s termoelektrarno Trbovlje. Kot je uvodoma dejal predsednik SDE Branko Sevčnikar, so mogoče v preteklosti premalo javno opozarjali na ta problem, čeprav so o vprašanjih prihodnosti TET imeli kar nekaj sej in so o njem govorili tudi v okviru ekonomsko socialnega odbora. V okviru teh pogovorov so se skušali za TET tudi dogovoriti za neko prehodno obdobje, v katerem bi se za to izjemno dragoceno energetsko lokacijo našla primerna rešitev in drugačna od sedaj predlagane likvidacije oziroma stečaja. Ob tem je zastavil vprašanje, ali se je kdo sploh vprašal, koliko dejansko stane zapiranje takega objekta, na katerega se veže tudi vrsta okoljskih vprašanj, saj je z delovanjem elektrarne povezana tudi deponija premoga, deponija pepela, na lokaciji elektrarne je najvišji dimnik v Evropi in podobno. Zaradi vsega tega, naj bi bila izvedba likvidacije TET ogrožena, neposredni stroški pa naj bi po ocenah Branka Sevčnikarja znašali med 20 in 30 milijonov evrov. TET ni navadna tovarna marmelade, ampak tovarna, ki proizvaja električno energijo, za takšne objekte pa je treba planirati tudi, kaj z njimi po ustavitvi, za kar pa za TET ni bilo storjeno. Zato obstaja resna bojazen, da se bodo vsi stroški zapiranja objekta znova prelili na ramena davkoplačevalcev, pri čemer se v SDE še vedno ne moremo znebiti občutka, je dejal Branko Sevčnikar, da gre za namerno razvrednotenje premoženja elektrogospodarstva, v primeru TET pa tudi za netransparentnost vodenja postopkov in neodgovornost. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik konference sindikata dejavnosti proizvodnje električne energije Bojan Majhenič, ki je dejal, da preprosto ne razumejo negativne kampanje, ki jo HSE vodi proti lastnim družbam in poudaril, da podobne težave, ki so sicer res posledica izjemno nizkih tržnih cen, v drugih državah rešujejo z drugačnimi mehanizmi. Tudi sam je izpostavil dragocenost energetske lokacije v Trbovljah, ki bi jo morali ohraniti, sploh ob zavedanju, da pridobitev okoljevarstvenega soglasja za novo traja deset in več let, da bodo v Zasavju z zaprtjem TET izgubili 150 delovnih mest in da bo za vzdrževanje objektov, ki bodo ostali (deponije, dimnik), po njegovih ocenah treba nameniti več deset milijonov evrov.

TET bi lahko obratovala do srede leta 2020

Predsednik sindikata TET Aleš Žagar pa je izpostavil, da bi lahko termoelektrarna Trbovlje brez večjih vlaganj in ob rednem vzdrževanju obratovala vsaj še do srede leta 2020, pri čemer je dejal, da tudi ne drži, da doslej v TET niso predlagali nobene rešitve. Še več, teh je bilo v minulih letih kar nekaj, so pa bile vse zaznamovane kot nedovoljena državna pomoč. Kot je dejal, bi v sindikatu tudi zelo radi videli, kako je bila TET predstavljena potencialnim kupcem – zgolj kot kup starega železa ali kot redno vzdrževan energetski objekt, ki je usposobljen za proizvodnjo električne energije. Kot je še poudaril, premoga je na trgu dovolj, pa tudi njegova cena bi lahko bila ugodnejša, če bi padla odločitev o nakupu večjih količin, ne pa zgolj za sprotno obratovanje, pri čemer bi se potem verjetno ugodneje izšla tudi ekonomska računica. Sploh, če bi k njej dodali še možnost opravljanja sistemske rezerve, skladiščenja blagovnih rezerv in sodelovanja v projektu gradnje hidroelektrarn na srednji Savi.
Predsednik SDE Branko Sevčnikar je ob koncu še izpostavil, da v sindikatu ne bodo dovolili, da se tako neodgovorno upravlja z energetskimi družbami in znova poudaril, da se zavzemajo za neko prehodno obdobje, v katerem bi tudi s pomočjo evropskih sredstev skušali za TET najti neko boljšo rešitev.
A jim bo to tudi uspelo, pa bo verjetno znano že 27. oktobra, ko je napovedan posvet z zaposlenimi v TET, ki so sicer do konca leta na čakanju, in na katerem naj bi jim podrobneje pojasnili nadaljnje korake. (bj)