Na Okoljskem srečanju časnika Finance, ki je pred dnevi potekalo na GZS, so predstavili tudi Toplarno Celje kot primer dobre prakse.
Omenjeni dogodek je kot rdeča nit povezovala tema o okoljski in snovni učinkovitosti, ki je tudi ena izmed glavnih prioritet Evropske unije.
Pester program Okoljskega srečanja, ki je potekalo na GZS, je vključeval vrsto strokovnih predavanj in predstavitev dobrih praks. Govora je bilo tudi o tem, zakaj v Sloveniji obratuje samo ena sežigalnica preostanka komunalnih odpadkov. Kot se je na srečanju glasil eden od pomembnejših poudarkov, v kriznih časih, ko nas narava preseneti, problematika okoljske in snovne učinkovitosti ter s tem povezanega trajnostnega razvoja potrebuje sistematične in dolgoročne strategije.
Med nastopajočimi govorniki je bil tudi mag. Aleksander Mirt, direktor Energetike Celje, ki je predstavil Toplarno Celje kot edino napravo za termično obdelavo odpadkov v Sloveniji. Predstavil je učinkovit koncept energetske izrabe odpadkov, s poudarkom na integraciji v sodobni sistem za daljinsko ogrevanje in pozitivnim delovanjem za okolje.
Toplota se koristno uporablja za proizvodnjo energije
Toplarna Celje je bila zgrajena po strogih evropskih standardih, zanjo pa so pridobili 70 % evropskih sredstev. Toplota, ki nastaja pri termični obdelavi oz. zmanjševanju količin odpadkov in blata iz čistilne naprave, se koristno uporablja za proizvodnjo toplotne in električne energije. Pridobljena toplota je izkoriščena za potrebe daljinskega ogrevanja v Celju. Električna energija je delno izkoriščena za lastne potrebe, viški pa so plasirani v distribucijsko omrežje.
Po podatkih na začetku leta 2018 je Toplarna Celje v devetih letih delovanja termično obdelala 200.000 ton lahke frakcije in blata. S tem so prihranili okoli 400.000 kubičnih metrov deponijskega prostora, proizvedli več kot 234.000 megavatnih ur (Mwh) toplotne energije in preko 46.000 Mwh električne energije.