V Ljubljani je danes potekalo strokovno srečanje lokalnih energetskih upravljalcev, ki ga je že tretjič zapored organiziral Borzen. Letošnje posvetovanje je bilo prednostno namenjeno vprašanjem financiranja ukrepov učinkovite rabe energije, pri čemer so bile predstavljene tudi nekatere novosti, ki jih na tem področju pripravlja Evropska komisija v okviru naložbenega načrta za Evropo oziroma jih prinaša zimski sveženj podnebno-energetskih ukrepov, pa tudi obveznosti, ki jih nacionalna zakonodaja na tem področju predvideva na lokalni ravni.
Direktor Borzena
dr. Karlo Peršolja je v pozdravnem nagovoru poudaril, da se je konferenca prelevila v tradicionalno in zanimanje zanjo narašča, s tem pa tudi odmevnost tega dogodka, katerega poglavitni namen je ravno krepiti znanje o učinkoviti rabi energije, izrabi obnovljivih virov in prednostih trajnostnega razvoja. Z istim ciljem, je dejal dr. Peršolja, Borzen vse bolj krepi tudi druge aktivnosti na področju ozaveščanja, tako najmlajših, študentov kot splošne javnosti.
Da je ozaveščanje javnosti ključnega pomena za zagotovitev trajnostnega razvoja, je v svojem nagovoru poudaril tudi direktor direktorata za energijo
mag. Jože Dimnik, ki je dejal, da vsi izračuni k predlogu Energetskega koncepta Slovenije kažejo, da bodo ne glede na izbrani scenarij za načrtovano razogljičenje družbe potrebna velika sredstva. Zato se kot najboljši in najcenejši ukrep na tej poti kaže učinkovita raba energije, ki ima tudi v prizadevanjih in ukrepih ministrstva prednostno vlogo. Ob tem pa je ključnega pomena, da že kot posamezniki pogledamo, kaj lahko na tem področju storimo sami, saj bodo v primeru, da bomo vse ukrepanje prepustili zgolj državi, pri doseganju zastavljenih ciljev nastale težave. Ker se vlaganje v učinkovitejšo rabo ob sedanjih relativno nizkih cenah energije samo po sebi ne splača, podražitev energije pa bi negativno vplivala na konkurenčnost gospodarstva, je nujno večje ozaveščanje prebivalstva. Kdor svojih poslovnih modelov, je dejal mag. Dimnik, ne bo prilagodil novim razmeram, v prihodnosti ne bo uspešen, pri čemer je kot korak v pravo smer omenil dve energetski podjetji, ki poleg energije, že ponujata tudi pomoč in možnost investiranja v obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije.
Spodbujanje zelenih naložb se globalno povečuje
Dr. Nina Seega iz Univerze Cambidge je svojo predstavitev namenila zelenim financam. Kot je dejala, je bilo minulo leto glede zelenih naložb daleč najuspešnejše doslej, to področje pa se vse bolj krepi po vsem svetu, tudi na Kitajskem. Sicer je EU kot celota na dobri poti za doseganje zastavljenih podnebnih ciljev, saj so bile emisije vseh toplogrednih plinov leta 2015 že za 22,1 odstotka pod tistimi iz leta 1990 leto, emisije CO2 pa so se lani v primerjavi z letom prej zmanjšale za 0,4 odstotka (rezultati za Slovenijo so sicer precej slabši, saj so bile emisije CO2 denimo lani za 5,8 odstotkov višje kot leta 2005 (tretja največja rast na ravni EU)).
Priložnosti za zelene naložbe je še precej in tudi zato ne preseneča, da se ob njihovem naraščanju, povečuje tudi zanimanje za proučevanje njihovega širšega vpliva, ne le na sektor energetike in gospodarstva, temveč tudi na finančni sektor. Tako je v okviru skupine najrazvitejših držav G 20 lani bila ustanovljena posebna študijska skupina za zelene investicije, ki je že prišla do nekaterih zanimivih ugotovitev, in sicer, da v nekaterih državah pospešeno oblikujejo politike s podrobno postavljenimi okoljskimi cilji, ki prinašajo jasne signale za potencialne investitorje, da so v večjih finančnih ustanovah že izvedli stresne teste na okoljska tveganja, vse bolj pa se razvijajo tudi lokalni trgi zelenih obveznic. Kot je dejala dr. Seega, se v zadnjih dveh letih finančni in korporativni managerji vedno bolj zavedajo resničnosti, da lahko podnebne spremembe, pomanjkanje naravnih virov in drugi okoljski in socialni dejavniki vplivajo na gospodarsko rast in imajo strateške posledice za poslovanje njihovih podjetij. Tako je pred kratkim več kot 100 velikih podjetij v različnih panogah, vključno z energetskim sektorjem, javno podprlo priporočila delovne skupine odbora za finančno stabilnost (Financial Stability Board’s Task Force ) glede potrebe po razkritjih, povezanih s podnebjem. Finančna podjetja, kot sta kitajska banka ICBC in Nemška družba za finančne storitve Allianz, pa sta že uvedli spremljanje vpliva okoljskih in socialnih dejavnikov na svoje portfelje in so v fazi oblikovanja strategij za obravnavanje teh tveganj oziroma prihodnjih posojilnih politik in uvajanja novih finančnih instrumentov.
Zimski sveženj prinaša dodatne obveznosti
V nadaljevanju posveta je mag. Erik Potočar iz Ministrstva za infrastrukturo, predstavil ključne cilje zimskega svežnja ukrepov EU, ki so usmerjeni k povečanju učinkovitosti, zagotovitvi vodilne vloge EU pri razvoju in povečevanju deleža obnovljivih virov ter zaščiti in okrepitvi vloge potrošnikov. Kot je dejal, usklajevanje podrobnosti še poteka, pri čemer pa osnovna izhodišča glede ukrepov povezanih z večjo učinkovitostjo rabe energije ostajajo enaka. Nov cilj je doseči vsaj 30-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030, s čimer naj bi na ravni EU prihranili 70 milijard evrov na leto pri uvozu fosilnih goriv in zagotovili 400 tisoč novih delovnih mest. Tako se obeta tudi podaljšanje obveznosti doseganja prihrankov energije na nacionalni ravni do leta 2030 letno v višini 1,5 odstotka prodane energije končnim kupcem. V svežnju je sicer predlaganih še več dodatnih ukrepov, ki naj bi prispevali k večji energetski učinkovitosti, med drugim tudi, da obračunsko obdobje za toploto ne bo smelo biti daljše od enega meseca, da naj bi bili računi bolj informativni glede doseganja prihrankov in podobno.
Velik potencial je še zlasti na področju izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, saj naj bi bilo kar 75 odstotkov stavb v EU energetsko neučinkovitih, zato se veliko govori tudi o potrebi po celovitih prenovah, dolgoročnih strategijah prenove stavb, opredelitvah novih tehničnih stavbnih sistemov, uvajanju elektromobilnosti in možnosti polnjenja električnih vozil v večstanovanjskih stavbah, temeljitih pregledih klimatskih in ogrevalnih sistemov ter usmeritvah v napredne stavbe kot odgovor na samo digitalizacijo družbe.
Vire financiranja bo treba kombinirati
Iz povedanega sledi, da bo za spremembe, ki nas čakajo, potrebno zagotoviti kar precej naložbenih sredstev, viri teh pa so omejeni, zato jih bo treba kombinirati. To je v predstavitvi naložbenega načrta za Evropo in sprememb, ki so se na tej ravni zgodile, izpostavila tudi Tina Vončina iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki je povedala, da je bil omenjeni naložbeni načrt narejen kot odgovor na gospodarsko krizo. V minulem obdobju se je pokazal kot uspešen, zato naj bi ga nadaljevali tudi po letu 2020, vendar z nekoliko spremenjenimi izhodišči. Tako naj bi šlo predvsem za spodbujanje kombinacije javnih in zasebnih naložb, pri čemer imata eno ključnih vlog Evropski sklad za strateške naložbe in Evropska investicijska banka z ugodnimi posojili. Omenjeni sklad je dejansko jamstvena shema podprta z evropskim proračunom, EIB pa je kriterije za sofinanciranje projektov nekoliko omilila, pri čemer je, kar je za Slovenijo še posebej pomembno, možno tudi povezovanje več projektov na tematski ali regionalni osnovi, prav tako pa je možno financiranje kombinirati tudi s pomočjo drugih evropskih virov.
V nadaljevanju je predstavila tudi nekaj primerov dobrih praks uporabe tovrstnih kombiniranih javno zasebnih virov financiranja pri velikih projektov, med njimi energetsko prenovo več blokov in hiš v Franciji, postavitev 86 vetrnih turbin na Škotskem in postavitev vetrnega parka v Avstriji, sanacijo distribucijskega omrežja v Skandinaviji in naložbo v tovarno celuloze na Finskem. Kot je še povedala, v Sloveniji za zdaj vidnejših primerov izrabe teh finančnih možnosti še ni bilo, izjema je le potrjena kandidatura DARS-a za projekt uvedbe elektronskega cestninjenja za tovorna vozila. Zadržanost do tega finančnega instrumenta v Sloveniji pa naj bi po njenih besedah izhajala predvsem iz dejstva, da je pri nas na voljo še precej nepovratnih sredstev, ni razvitega trga zasebnega kapitala in ni izkušenj z javno zasebnim partnerstvom.
Upanje, da se zadeve vendarle premikajo v želeno smer tudi pri nas, pa je v nadaljevanju vzbudil Matjaž Stritih iz SID Banke, ki je povedal, da so v sodelovanju z družbo GEN-I Sonce marca izdali prvo zeleno obveznico tudi pri nas. Gre za transparenten finančni instrument, ki investitorjem omogoča določeno varnost, namenjen pa je spodbudi naložbam v zelene projekte. Kot je še dejal, je bilo v svetu lani izdanih za 87 milijard evrov takšnih obveznic, letos pa že za 76 milijard in samo avgusta za 1,6 milijarde evrov, kar napoveduje rekordno leto. In katere so največje prednosti zelenih delnic? Omogočajo cenejše zadolževanje in pridobitev potrebnih sredstev na kapitalskem trgu, zagotavljajo transparentnost in namensko porabo sredstev ter ne nazadnje prenos znanja med izdajateljem in investitorji.
V drugem delu posveta je potekala še zanimiva okrogla miza o finančnih ambicijah glede učinkovite rabe energije na lokalni ravni v prihodnje, pri čemer je bila sklepna ugotovitev, da je poglavitni ključ do uspeha uporaba kombinacije finančnih virov, združevanje projektov in večje sodelovanje tako med investitorji kot lokalnimi skupnostmi ter tudi na ravni pristojnih ministrstev.