Okolje

Trajnostna raba vodnih virov v porečju Save

Na devetem rednem zasedanju pogodbenic Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu je bil opravljen pregled dela Savske komisije, obravnavali pa so tudi predloge za nove protokole in spremembe sporazuma.

Trajnostna raba vodnih virov v porečju Save

Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Slovenija za čistejše porečje Save

Slovenski predstavnik na zasedanju je bil državni sekretar Matej Skočir, sporazum pa je pravni okvir, ki temelji na čezmejnem sodelovanju za trajnostno rabo vodnih virov v celotnem porečju Save, najbolj vodnatem pritoku Donave. Tokraten namen srečanja je bil pregled dela in dejavnosti Savske komisije, sprejemanje sklepov na podlagi predlogov in priporočil Savske komisije, obravnavanje in sprejemanje predlogov za nove protokole in spremembe Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu ter obravnavanje in prevzemanje vseh morebitnih dodatnih potrebnih aktivnosti za doseganje ciljev sporazuma. Poleg Slovenije so države pogodbenice sporazuma še Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Srbija.

Letos od prvega podpisa sporazuma mineva 20 let

Slovenija se aktivno zavzema za okrepljeno sodelovanje območij mednarodnih povodij na globalni, regionalni, medregionalni, nacionalni in lokalni ravni, v luči krepitve mehanizmov za sodelovanje, izmenjavo znanj in izmenjavo najboljših praks. Letos mineva že dvajset let od podpisa OSSB v Kranjski Gori, ki je postavil temelje za razvoj temelječ na trajnosti in sodelovanju v skupno dobro vseh držav pogodbenic tega sporazuma. V tem oziru nas je skupna reka Sava povezala in postavila za skupno pogajalsko mizo. V tem času je bilo prav na podlagi sodelovanja v okviru Mednarodne komisije za Savski bazen doseženega zelo veliko. Tak primer dobre prakse za uspešno prilagajanje na podnebne spremembe je odziv na poplave leta 2014, na tej podlagi sedaj deluje sodoben Sistem zgodnjega opozarjanja pred poplavami. Rezultati skupnega sodelovanja so prepoznani tudi širše, izven regije. To je med drugim razvidno tudi z odobritvijo nepovratnih sredstev s strani Svetovne banke za regionalne dejavnosti SDIP z izvajanjem do sredine leta 2026, kar je velik dosežek in gotovo temelji tudi na izkazanem zaupanju na podlagi dosedanjega izvrstnega dela nas vseh. Slovenija kot donatorica v Globalni sklad za okolje podpira razvoj regionalne komponente celostnega razvojnega programa za rečni koridor Save in Drine.

Mare Bačnar
O avtorju