Predlog zakona je bil pripravljen z namenom spodbujanja razvoja OVE in naslavljanja umeščanja fotovoltaičnih in vetrnih proizvodnih naprav v prostor. Z zakonom se zasleduje doseganje mednarodnih zavezujočih ciljev Slovenije na področju OVE ter ostale cilje podnebno nevtralne družbe. Zakon naslavlja urejanje zahteve vzpostavitve območij prednostnega umeščanja OVE ter določanje nekaterih posebnosti umeščanja naprav OVE na teh območjih, posebnosti prostorskega načrtovanja, celovite presoje in presoje vplivov na okolje, regulativne peskovnike in dvojno rabo prostora na nekaterih območjih, kjer obstaja neizkoriščen potencial.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je poudaril, da vsi potrebujemo energijo, ki pa naj bo proizvedena na okolju čimbolj prijazen način. Slovenija je med državami članicami med zadnjimi po deležu OVE, še zlasti sonca in vetra. Če je povprečje izkoriščanja sonca in vetra znotraj EU okoli 20 odstotkov, je bil ta delež v Sloveniji v letu 2021 triodstoten. Več kot 90 odstotkov električne energije iz OVE v Sloveniji proizvedejo hidroelektrarne. Pri proizvodnji električne energije iz sonca je Slovenija lani naredila dober napredek, ta je ob koncu leta znašala 600 GWh, Približno 260 MW moči je bilo inštaliranih samo lani. Stvari se premikajo, vendar je to še vedno samo približno en odstotek vse porabljene električne energije v Sloveniji. Kljub največjemu napredku v zadnjih desetih letih to pomeni manj kot 350 W na prebivalca, kar je enormen zaostanek za drugimi državami članicami EU. Dve obstoječi vetrnici v Sloveniji proizvedeta približno 0,04 odstotka električne energije. Slovenija leta 2020 in 2021 ni dosegla cilja 25 odstotnega deleža OVE v deležu končne rabe energij, ki je bil zastavljen pred 15 leti, in to je eden najnižjih ciljev v EU. Leta 2018 je bila sprejeta direktiva EU o OVE, ki je ta 25-odstoten delež uzakonila kot spodnjo mejo, ki ga moramo dosegati od leta 2020 naprej. S sprejemom NEPN se je Slovenija zavezana doseči cilj vsaj 27 odstotkov OVE do leta 2030, kar je premalo ambiciozno, vendar ne dosegamo niti tega cilja. Z željami smo usmerjeni v eno smer, pri realizaciji pa v drugo smer. Razmak med postavljenimi cilji na papirju in v realnosti pri izvedbi plačujemo. V letu 2020 in 2021 smo drugim državam članicam plačali sedem milijonov evrov za papir, da smo izpolnili cilj. In tudi leta 2022 tega cilja nismo dosegli, razmak se je celo povečal. Minister zelo dvomi, da ga bomo dosegli v letošnjem letu in, če se ne bo nič spremenilo, ga ne bomo dosegli niti v letu 2024. To pomeni, da bomo čedalje več denarja plačevali drugim državam članicam, ki bodo znale graditi sončne in vetrne elektrarne ter ostale elektrarne na OVE. Mi pa bomo odvisni od fosilnih goriv. Kupljeni certifikat nam ne omogoča večje zanesljivosti, večje konkurenčnosti in energetske samozadostnosti. Opozoril je, da se je v zadnjih treh letih energetska situacija, ne samo v Sloveniji ampak tudi drugod zelo spremenila in tako je danes zanesljivost oskrbe, ki je bila samoumevna, na zelo veliki preizkušnji. Zato moramo pri sebi začeti spreminjati določene vzorce. Zaradi trenutne situacije se bodo cilji se bodo s posodobitvijo Direktive o spodbujanju OVE še zviševali, pri čemer je pričakovati, da bi cilj za Slovenijo do leta 2030 znašal že od 35 do 45 odstotkov. O tem, kako bomo dosegli ta cilj, pa bodo odločala naša skupna ravnanja. Prepoznati moramo ovire se z njimi soočiti in najti rešitve, kar poskuša tudi ta predlog zakona. Kje so težave, prepoznava tudi Evropa, zato pomaga državam članicam. Vemo, da so največja težava postopki umeščanja v prostor in priprave DPN, ki so dolgotrajni, kompleksni in zahtevni, kar naslavlja tudi ta zakon in tu je treba narediti ogromen korak naprej. Decembra sprejeta direktiva že naslavlja umeščanje najbolj okoljsko sprejemljivih objektov v prostor. Vse gre v smeri zelene prihodnosti, ki si jo vsi želimo. Na določenih območjih, kjer obstaja interes različnih deležnikov za OVE, prihaja do kolizij različnih interesov tistih, ki so vpleteni posredno. In prav tega v Sloveniji ne znamo reševati, še manj naslavljati. Glavni razlog za to je slaba komunikacija, slaba obveščenost in slaba opolnomočenost.
Predlog zakona predstavlja zakon upanja za zeleno prihodnost
Razlogov za novi zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE je več, saj zaostajamo na več ključnih področjih, ki so ključna za oskrbo z električno energijo. Sončni in vetrni projekti so relativno hitro izvedljivi projekti in dokazljivo okoljsko najmanj sporni ter nam pomagajo, da se odmaknemo od fosilnih goriv. Torej, če želimo hiter zeleni prehod, sta veter in sonce učinkovita rešitev. Načrti za okrevanje in odpornost narekujejo ali nas bodo prisilili v skrajševanje postopkov umeščanja projektov, ki lahko prinesejo tudi finančne posledice za Slovenijo. Slovenija bo morala vsako leto dosegati cilj, saj je odločitveni pogoj za črpanje kohezijskih sredstev. Zakon naslavlja in ureja vzpostavitev območij prednostnega umeščanja naprav OVE, posebnosti prostorskega načrtovanja, celovito presojo vplivov na okolje, uzakonja regulatorne peskovnike ter naslavlja nekatere absolutne prepovedi pod zakonsko določenimi pogoji, s katerimi se uzakonja tudi spreminjajoča raba dovoljevanja umestitve naprav OVE za neizkoriščeni potencial. Ravno tako na določenih območjih omogoča določbe področne zakonodaje, ki prepoveduje tovrstno umeščanje že vnaprej. Na primer fotovoltaiko na ograjah avtocest, agrofotovoltaiko, dvojno rabo zemljišč, fotovoltaiko na degradiranih površinah, na zapuščenih zemljiščih. Vendar to ni zakon, ki bi povozil prejšnje zakone in upošteva že sprejete omejene in regulirane postavke okoljske zakonodaje, kar se tiče prostora, naravovarstva in kulturno varstvenih kriterijev. Na ministrstvu se bodo potrudili in upoštevali čim več idej, ki bi pomagale razrešiti dilemo, pred katero smo vsi skupaj postavljeni.
Predlog zakona rezultat vseh ukrepov, ki so jih na ministrstvu sprejemali v zadnjih osmih mesecih, odraz snovanja na strokovni ravni in zelo veliko upoštevajočih pripomb iz javne obravnave.
Slovenija je v velikem zaostanku na področju sonca in vetra, zato smo kot država in družba ter posamezniki dolžni narediti velike premike na tem področju. Tudi ministrstvo pa mora v tej smeri delovati še naprej.