Za reševanje obeh kriz je nujno sodelovanje vseh družbenih akterjev, ki sega prek nacionalnih meja, in v primeru obeh kriz politični odločevalci delujejo z nasprotujočimi si sporočili. Podobnostim navkljub pa obstajajo pomembne razlike, vključno s hitrostjo, trajanjem in obsegom vsake izmed kriz.
Najbolj presenetljivo razliko je najti v načinu razumevanja obeh kriz in znanosti, ki stoji za njima. Če je epidemiološka kriza z znanstvenega vidika še vedno delna neznanka, je splošna javnost v razmeroma kratkem času pridobila precej znanja o virusu, med drugim, kako se širi, kakšni so simptomi okužbe, o lokacijah novih okužb ter potrebnih preventivnih ukrepih. Epidemijo poskušamo razumeti s pomočjo znanosti in jo na tak način tudi reševati. V primeru podnebne krize pa je situacija ravno obratna, v sporočilu za javnost poudarja Umanotera.
Učinek tople grede je znan že dvesto let. Znanstvena skupnost je soglasna, da so segrevanje našega planeta v zadnjih šestdesetih letih v veliki meri povzročili toplogredni plini, ki so posledica človekovih dejavnosti. Trenutne in tudi pričakovane posledice podnebnih sprememb so dodobra raziskane. Kljub vsemu na političnem parketu obstoj podnebnih sprememb še vedno predstavlja področje, na katerem se krešejo nasprotujoča si mnenja. In čeprav se večina ljudi strinja z znanstvenimi dokazi o antropogenih vzrokih za podnebno segrevanje, le malokdo bolje pozna trenutne in prihodnje vplive podnebnih sprememb v Sloveniji, načine blaženja podnebnih sprememb ali pa ključne politike, ki so povezane z njimi.
V Umanoteri so za lažje seznanjanje s to tematiko pripravili dokument Fizikalno ozadje podnebnih sprememb in njihove posledice za Slovenijo, v katerem so na enem mestu predstavljeni vzroki za podnebne spremembe in njihove posledice na globalni ravni, posledice podnebnih sprememb v Sloveniji ter projekcije podnebnih sprememb pri nas.
V tem trenutku je zaradi epidemije ogljični odtis prebivalcev na prizadetih območjih najverjetneje precej nizek. Z ustavitvijo letalskega prometa, omejevanjem avtomobilskih potovanj, zaprtjem nakupovalnih centrov in poudarkom na oskrbi z lokalno hrano je tako ogljični odtis povprečnega Slovenca, ki je leta 2017 znašal kar 8,4 tone ekvivalenta CO2, precej bližje podnebno vzdržni ravni, ki znaša manj kot dve toni na osebo. Vendar pa življenjski slog, v katerega nas je prisilila epidemija, za večino od nas ni zadovoljiv. Poleg tega kratkoročno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov podnebne krize ne bo rešilo. Potrebujemo nizkoogljične rešitve mobilnosti ter kakovostne in trajne proizvode, in ne prenehanja vse mobilnosti in potrošnje. Področja, ki najbolj zmanjšajo ogljični odtis posameznika, so namreč: izogibanje letalskim poletom, zmanjševanje avtomobilskih prevozov, uživanje več hrane rastlinskega izvora, varčevanje z energijo in nepotrošniški življenjski slog.
Po mnenju Umanotere posamezniki lahko storimo marsikaj v smeri zmanjšanja toplogrednih plinov v ozračju, pa vendar so za uspešen prehod v podnebno nevtralno družbo nujne spremembe na sistemski ravni. Velik del energije v Sloveniji še vedno prihaja iz premoga, vlaganja v proizvodnjo energije iz trajnostnih alternativnih virov pa so relativno majhna. Omrežje javnega potniškega prevoza je v Sloveniji precej omejeno in nefunkcionalno, mnogim je tudi cenovno nedostopno. V luči trenutne krize se kot izredno problematično kaže tudi pomanjkanje spodbud za okolju prijaznejšo pridelavo rastlinske hrane za ljudi, katere zaskrbljujoče velik del uvažamo. V pomoč pri razumevanju podnebno-energetske politike so v Umanoteri zato pripravili dokument Politično-zakonodajno ozadje blaženja podnebnih sprememb, v katerem so poleg politike Slovenije predstavljene še ključne mednarodne institucije in politični procesi na področju podnebnih sprememb ter podnebno-energetska politika EU.
Če je bilo prevladujoče mnenje zadnjih nekaj desetletij to, da sprejemanje bolj ambicioznih (podnebnih) politik ni mogoče, se je z epidemiološko krizo hitro pokazalo, da temu ni tako. Jasno je namreč postalo, da so korenite spremembe možne in to zelo hitro. Svet se je v zadnjih nekaj tednih precej spremenil in najslabše, kar se lahko zgodi, je, da se po obvladanju epidemije zopet vrnemo v stari model delovanja, ki temelji na prizadevanju za nenehno gospodarsko rast ne glede na posledice, ki jih ta nosi s seboj. (pb)
Omenjena dokumenta sta dostopna na spletni strani Umanotere.